Tiskane izdaje
Na prvi bolonjski stopnji je končala študij etnologije in kulturne antropologije na filozofski fakulteti, na drugi pa »Interdisciplinary Research and Studies on Eastern Europe« (MIREES) na Šoli za politične vede na Univerzi v Bologni.
Raznolike veščine
Med iskanjem prve zaposlitve se je začela učiti programiranja v Pythonu pri skupini Codecatz. To jo je navdušilo in ko je izvedela, da na FRI iščejo družboslovca z znanjem Pythona, se je prijavila in službo tudi dobila: »Prehod ni bil lahek in še vedno se redno izobražujem na področjih matematike, programiranja in strojnega učenja. Na srečo imam super ekipo, ki mi z veseljem pomaga. V tistem trenutku pa je bilo ključno, da sem s svojimi raznolikimi veščinami, od znanja programiranja, odličnega znanja angleščine in izkušenj s področja razvoja izdelkov, zapolnila specifično nišo na trgu dela.«
Na fakulteti je začela delati kot tehnična sodelavka, pisala je tehnično dokumentacijo, vodila komunikacijo z uporabniki in testiranje programa Orange, ki ga razvijajo v laboratoriju za bioinformatiko. Nadaljevala je kot raziskovalka. Raziskuje uporabo pristopov strojnega učenja na družboslovnih, predvsem antropoloških podatkih. Trenutno ima veliko dela tudi s poučevanjem tehnik strojnega učenja in podatkovnega rudarjenja ter pripravljanjem izobraževalnih vsebin.
Danes velja, da so bolj zaposljivi ljudje s tehniško in naravoslovno izobrazbo, medtem ko je ogromno družboslovcev brezposelnih. Na splošno je težko reči, kakšne so možnosti družboslovcev in humanistov za zaposlovanje, pravi. In dodaja: »Imela sem veliko srečo, da so na fakulteti prepoznali vrednost, ki jo prinaša izobražen družboslovec. Res pa je, da sem tudi sama veliko delala na razvoju svojih znanj in veščin, se izobraževala in opravljala pripravništva, tako da sem v iskanje vložila precej truda.«
Internet ponuja obilo možnosti za učenje
Pravi, da ji ob zaposlitvi na fakulteti nikoli ni nihče rekel, da se mora dodatno izobraževati, morda tudi zato, ker je vedno prva dala pobudo za iskanje novih znanj in se je v prostem času tudi sama veliko izobraževala. Internet danes ponuja obilo možnosti za učenje in izpopolnjevanje, kar je vredno izkoristiti, pravi Ajda: »Imam tudi to prednost, da delam na fakulteti, kjer imam vrhunska predavanja z različnih področij kar pred nosom.«
Prepričana je, da bodo družboslovci v prihodnosti lahko iskali zaposlitev tudi v gospodarstvu: »Znanih je nič koliko primerov iz industrije, kjer so antropologi ključno prispevali k razvoju izdelkov in razumevanju uporabnikov. Vendar pa za to potrebujemo antropologe, ki jih tehnologija zanima in imajo nekaj osnovnega znanja s tega področja.«
Pravi, da je sicer internet dober kraj za začetno izobraževanje, vendar pa upa, da bo tudi pri nas čim prej uvedeno poučevanje programiranja in algoritmičnega razmišljanja v osnovnih in srednjih šolah. Pa tudi, da bodo na visokošolskih družboslovnih smereh bolj uveljavljene kvalitativne metode in uporaba tehnoloških rešitev za raziskovalne namene.
Brez veselja in interesa ni mogoče študirati
Kaj svetuje mladim pred vpisom, če so denimo družboslovci po duši; ali naj kljub temu izberejo študij s področja naravoslovja in tehnike ali pa naj vendarle izberejo tisto, kar jih veseli? Do sklepa mora priti vsak sam: »Tako kot katerekoli vede se tudi naravoslovja in tehnike brez veselja in zanimanja ne da študirati. Lahko pa rečem, da tudi naravoslovje ponuja obilo možnosti za raziskovanje človeških družb in družbenih fenomenov. Eden takih primerov je na primer analiza naravnih jezikov z računskimi metodami in algoritmi. Če je študent zavzet in zna pogledati prek meja svoje discipline, odločitev med družboslovjem in naravoslovjem ni več tako zelo usodna.
