Med krizo, ko ni bilo zaposlovanja javnih uslužbencev, na drugi strani pa so mnogi mladi po končanem šolanju ostajali brez dela ali pa svojega poklica niso smeli opravljati, ker še niso imeli priložnosti opraviti obveznega pripravništva, so si mnogi pomagali z volonterskim pripravništvom.
Nekaj časa tisti, ki so tako delali, niso prejemali niti nadomestil za prevoz na delo in prehrano. Po pritiskih nekaterih mladinskih organizacij in sindikatov se je spremenilo najprej to, konec leta 2014 pa je vlada ministrstvom in vladnim službam naložila, naj novih pogodb ne sklepajo.
Zakonodaja to obliko dela zdaj dopušča v primerih, ko je to predvideno s posebnim zakonom. »Poseben zakon mora najprej določiti, da se je na nekem področju oziroma dejavnosti za samostojno opravljanje dela treba usposobiti s pripravništvom, in hkrati s tem omogočiti, da se lahko pripravništvo opravlja tudi volontersko,« so pojasnili na ministrstvu za delo.
Ob tem zakonodaja volonterjem, ki sicer nimajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi, ampak posebno pogodbo, zagotavlja enako varstvo kot zaposlenim pripravnikom. Pravice se nanašajo na delovni čas, odmore in počitek, povračilo stroškov v zvezi z delom, odškodninsko odgovornost ter zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
V parlamentarni proceduri je predlog sprememb zakona o urejanju trga dela, ki odpravlja volontersko pripravništvo na področju opravljanja storitev vseživljenjske karierne usmeritve in posredovanja zaposlitve.
Brez pravne podlage?
Na inšpektoratu za delo (IRSD) nimajo podatka o kršitvah v povezavi z volonterskim pripravništvom. Vsako delo, ki ga posameznik opravlja brez pravne podlage (v panogi, ki te oblike nabiranja izkušenj ne predvideva), je zaposlovanje na črno, pravijo. Če bi dobili prijavo, bi jo odstopili finančni upravi (Furs), ki je pristojna za nadzor nad tem. »Furs lahko delodajalcu naloži zaposlitev delavca za nedoločen čas, posamezniku, ki je zaposlen na črno, pa izreče globo za prekršek,« so pojasnili na IRSD.
»Delavcem svetujemo, da ne privolijo v brezplačno opravljanje dela v zameno za nabiranje izkušenj. Takšne zlorabe se dogajajo tudi v primerih, ko se delodajalci sklicujejo na preizkus znanja in sposobnosti kandidata za opravljanja dela, kot to opredeljuje 28. člen zakona o delovnih razmerjih v četrtem odstavku,« pravijo na inšpektoratu.
Pojasnjujejo, da skladno z zakonom delodajalec pri zaposlovanju, v času izbirnega postopka, lahko preizkusi znanje oziroma sposobnost kandidatov, vendar samo, kolikor se neposredno nanašajo na delo, za katerega bo sklenjena pogodba o zaposlitvi.
»Če bi kandidat za zaposlitev pri delodajalcu pod pretvezo preizkusa znanja oziroma sposobnosti resnično opravljal delo v okviru organiziranega delovnega procesa delodajalca, bi lahko šlo za zaposlovanje na črno.«