Tiskane izdaje
Medtem ko je pojem absentizem – začasna odsotnost z dela zaradi bolezni – bolj poznan, saj ga spremljamo, je z njegovim nasprotjem, prezentizmom, precej drugače. Ta je razmeroma neraziskan koncept, ki se kaže v hkratni prisotnosti in odsotnosti z dela. Delavci kljub bolezni, psihološkim težavam, prihajajo na delo, zaradi česar je njihovo delo manj učinkovito.
Delo med neuradno bolniško – samo da je narejeno
V okviru projekta Promocija zdravja na delovnem mestu v računovodskih servisih, ki so ga na Gospodarski zbornici Slovenije izvajali med letoma 2013 in 2014, so preučevali tudi vpliv prezentizma na učinkovitost zaposlenih v računovodskih servisih. Izvajalka je bila Alenka Planinc Rozman iz podjetja Planinca, ki meni, da omenjeni zdravniški definiciji manjka širši pogled. Absentizem je namreč tudi posledica slabih delovnih navad, pomanjkanja zavezanosti podjetju, nezadovoljivih delovnih razmer, kulture organizacije in tega, kakšne norme ima podjetje glede odsotnosti.
Poudarja, da absentizem lahko pomeni tudi ekonomski umik. Nekateri gredo na primer na bolniški dopust, da lahko v tem času naredijo nekaj drugega, pospravijo gozd, sodelujejo pri trgatvi, saj jim podjetje, kjer so zaposleni, ni omogočilo dopusta. Nekateri pa se umaknejo, ker imajo konflikte v delovnem okolju; torej vzroki za absentizem še zdaleč niso samo zdravniški. Težko pa je ugotoviti prave vzroke teh izostankov. Premalo se govori tudi o tem, da podjetniki in samozaposleni sploh ne sporočajo bolniških odsotnosti, ki so manjše od 30 dni, saj da imajo v službi tak dogovor. Lahko ostanejo doma nekaj dni, ni jim treba iti k zdravniku, da le opravijo svoje delo. Ni jim namreč pomembno, koliko ur delajo, pač pa, da je nekaj narejeno.
Če je, recimo, nekdo hkrati lastnik podjetja in je v njem še zaposlen, strošek njegove bolniške, ki je manjša od 30 dni, tako ali tako pokrije podjetje. Če ima prehlad ali angino, zato ne vzame bolniškega dopusta, gre pa k zdravniku, da dobi zdravila. »Zato podatki, ki jih dobimo, ne odražajo prave stopnje bolniške odsotnosti,« razmišlja nosilka projekta. V omenjenem roku je strošek bolniške na strani delodajalca, zato je posebno v malih in mikro podjetjih verjetno več bolniške odsotnosti, kot je prikazane.
Lani za 20 milijonov evrov manj bolniških odsotnosti
Samo Fakin, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), je prejšnji teden pojasnil, da je letos za promocijo zdravja na delovnem mestu na voljo tri milijone evrov ter da so med letoma 2010 in 2014 bistveno povečali število projektov in organizacij, ki lahko podprejo aktivnosti za učinkovitejše obvladovanje zdravstvenega absentizma. Pojasnil je, da se ta oblika odsotnosti z dela zadnja leta zmanjšuje in je bila lani na zgodovinsko nizki ravni, če merimo delež izgubljenih delovnih dni. Zato so bili neposredni odhodki ZZZS in delodajalcev za bolniški stalež na letni ravni vsaj 20 milijonov evrov nižji kakor v letih, ko se projekti še niso izvajali.
Kako pa na te podatke gleda Alenka Planinc Rozman? Strinja se, da podjetja promovirajo zdravje in delujejo preventivno. Verjame, da se učinki že kažejo, se pa hkrati sprašuje, ali se zavedamo, koliko je prezentizma na delovnih mestih. V prej omenjeni raziskavi so ugotovili, da ga je v računovodskih servisih veliko. »Ljudje so v službi in ZZZS zaradi tega gotovo ne bo imel takojšnjih stroškov, lahko pa bi pogledali, ali se je, denimo, izgorelost kaj povečala. Dolgoročno se bo prezentizem prelil v bolniške,« napoveduje in pojasnjuje, da so ljudje pogosto navzoči na delovnem mestu, četudi niso stoodstotni pri svojem delu, saj so gospodarske razmere nepredvidljive in se bojijo za službo. Zlasti v manjših podjetjih, kjer so odvisni od projektov in uspeha na trgu in kjer dela omejeno število ljudi.
Slovenija med državami z največ prezentizma
»Menim, da prezentizem premalo preučujemo. To ni stvar enega, ampak več let. Naj omenim primer podjetnice, ki tako intenzivno dela, da pozabi na prehrano in gibanje. Pri 50 letih to morda še zmore, kaj pa bo čez deset let? Bo še lahko hodila napol bolna v službo?« se sprašuje. Tudi zato jo zanima, ali se je stopnja absentizma enako znižala v gospodarstvu in v javnem sektorju, saj se v gospodarstvu zdravju namenja manj pozornosti, zaposleni imajo višji prag vzdržljivosti, bolj se tudi merijo učinki dela.
Kot piše v raziskavi, je Slovenija v skupini držav EU, kjer je prezentizma največ. Med vzroki so lahko, če na to pogledamo z različnih zornih kotov, velika pripadnost podjetju, odgovornost; sicer pozitivna vidika delovanja podjetij, pri katerih pa se lahko pretirava. Nekateri si naložijo tolikšno odgovornost, da povsem pozabijo nase, a dolgoročno, kot opozarja sogovornica, vsega, kar se od njih pričakuje, ne bodo mogli izpolniti.
Ljudje se ne znajo
»Navidezno je bolje, da ljudje pridejo v službo, da je nekaj pravočasno narejeno, in to se spodbuja,« pravi. Hkrati je zaželeno, da prideš v službo, zaposleni pa tudi ne znajo reči ne, ne znajo se sami ustaviti. Če bi se za vsaj dan ali dva, bi se lahko hitreje pozdravili, ker pa se ne, se bolezen lahko zavleče za 14 dni. Na to, kje imamo prag vzdržljivosti, moramo pogledati kritično, svetuje. Pomembno je tudi, kakšna je kultura v podjetju, kaj spodbuja, kako je urejeno nadomeščanje. Ta problem je pogost pri samozaposlenih, vendar sogovornica opisuje, da je pomembna filozofija sodelovanja; lahko se dogovorijo z zunanjim sodelavcem za pomoč pri projektu.
Za zdravje je odgovoren
Toda ključno je, kaj vsak sam naredi za to, da se bo dobro počutil na delu in se izognil psihosocialnim tveganjem, ter kakšna je komunikacija v kolektivu. To je treba načrtovati vnaprej, posebno vlogo imajo vodje. »Pogledati morajo, kaj se v podjetju dogaja, kakšne zaposlene imajo, kaj si želijo v podjetju čez pet, deset let, potem pa pripraviti smernice in rešitve. Razmisliti morajo, kolikšen pomen nameravajo na delovnem mestu pripisovati zdravju in dobremu počutju,« še svetuje. Dobro bi bilo v to vključiti vse zaposlene, saj so vsi na isti ladji. Pomembno je, da sem zdrav zase, za družino, za državo, še razmišlja Alenka Planinc Rozman, ki svari tudi pred razvojem poklicnih bolezni.
