Tiskane izdaje
V Simfoničnem orkestru RTV Slovenija se v teh dneh ukvarjajo z nekoliko nenavadnim delom. Med 56 prijavljenimi dijaki in študenti morajo namreč izbrati skupino, ki jo bodo vključili v svoje redno delo in bo skladno s študijskimi obveznostmi sodelovala z njimi. Umetniška vodja orkestra Maja Kojc, prej 20 let oboistka v tem orkestru, je povedala, da se pogosto srečujejo s kadrovskimi težavami in tako so se z fundacijo AS, ki je njihov pokrovitelj, dogovorili za akcijo Za njimi stojimo.
Povabili so mlade (v starostni skupini 17–23 let) dijake in študente violine, viole, violončela, kontrabasa, oboe, bas klarineta, fagota, trobente, roga ..., da se pridružijo orkestru na vajah in pri rednem delu, vsak udeleženec naj bi dobil tudi svojega mentorja.
»Nismo pričakovali tako velikega odziva, računali smo na približno 15 ali 20 prijav,« je priznala Kojčeva in dodala, da so med prijavljenimi skoraj vsi orkestrski inštrumenti, po katerih imajo največje potrebe. »Po dogovoru s sekcijami v orkestru in na podlagi referenc moramo narediti izbor. Nekateri izmed prijavljenih že imajo nekaj izkušenj z igranjem v orkestru, nekaj jih tudi že poznamo; občasno že sodelujejo z nami, ker imamo pomanjkanje pri določenih inštrumetnih,« je povedala Maja Kojc.
Potem bodo izbrani začeli delati z njihovo zasedbo, februarja pa bodo organizirali avdicijo, na kateri bo izbranih pet glasbenikov. »Na aprilskem zaključnem koncertu v Cankarjevem domu bodo izpostavljeni kot solisti v našem orkestru,« je napovedala sogovornica.
Rutine ni
Po njeni oceni so glasbeniki na akademijah in tudi tisti, ki študirajo v tujini, pogosto usmerjeni v solistično kariero, kar v veliko primerih ni najbolj realno. Težko se prebijejo do te mere, da bi se s tem lahko preživljali in »mogoče je poklic orkestrskega glasbenika včasih malo zapostavljen«, pravi Kojčeva in dodaja, da si v orkestru želijo vzgajati tudi podmladek, saj je na podlagi (pogosto mednarodnih) avdicij težko izbrati človeka, ki se bo lepo vklopil v orkester. Ni namreč dovolj – je pa seveda pogoj –, da je dober glasbenik, biti mora tudi timski človek. Tu se včasih zatakne.
Na vprašanje, kakšen mora biti glasbenik, tako profesionalno kot značajsko, da je primeren za člana orkestra, sogovornica pojasnjuje, da mora biti tako v tehničnem kot muzikalnem smislu zrel glasbenik. »Igramo programsko zelo različne zvrsti od klasičnega repertoarja do zabavnejše in tudi sodobne glasbe,« Kojčeva poudarja, da je odlika članov zasedbe tudi fleksibilnost. Posameznik mora biti pripravljen tudi na potovanja, snemanja in nastopi so stresni, urniki se pogosto spreminjajo – o rutini ni mogoče govoriti. Kot v vsaki večji skupini so pomembne tudi njegove osebnostne kvalitete.
Disciplina je najpomembnejša, talent je v pomoč
Med glasbeniki v Sloveniji je veliko instrumentalistov, flavtistov, violinistov in pianistov, na drugi strani pa je veliko pomanjkanje pri fagotu. Kojčeva pravi, da jih ni oziroma so ti glasbeniki še zelo mladi. Ob tem dodaja, da poleg simfonikov RTV delujejo še Orkester slovenske filharmonije ter simfonična orkestra ljubljanske ter mariborske opere, kar je veliko za slovenski prostor.
»Naš orkester je relativno mlad, povprečna starost članov je med 30 in 35 let. Na letni ravni zaposlimo do dva nova člana, seveda z akademsko izobrazbo, kakšno leto pa nikogar. Letos smo na primer solo violo,« je o 73-članskem simfoničnem orkestru RTV povedala njegova umetniška vodja in tudi ta inštrument označila za deficitarnega. Razpise skoraj vedno objavljajo mednarodno, zdaj je v ekipi okrog deset tujcev, nekaj jih je še, ki so že pridobili slovensko državljanstvo.
»Ogromno je otrok, ki se želijo – ali pa si želijo njihovi starši – nekoliko izobraziti na nekem inštrumentu, vendar pa to zahteva veliko disciplino. Veliko je treba vlagati in izkaže se, da marsikdo ni za to. Disciplina je najbolj pomembna, talent pa je velika pomoč. Že tu je velik osip – v glasbene šole je vpisanih 15 odstotkov šoloobveznih otrok – potem pa je treba še skozi srednjo stopnjo glasbenega izobraževanja in nato akademsko,« pojasnjuje Kojčeva pot od množičnosti do vrhunskih glasbenikov.
Njihovo delo temelji na veliko individualne priprave, nekaj ur na dan, odvisno od posameznika in inštrumenta, ki ga igra. »Orkester ne more skupaj vaditi osem ur, čeprav sta pogosto dve vaji na dan, štiri ure dopoldne in tri zvečer. Vsak glasbenik mora na vajo za določen program priti že pripravljen. Ker to, kar delamo v službi, je skupinsko delo in koordinacija, sestavljanje mozaika,« je povzela standarde, ki se pričakujejo od glasbenikov.
Umetniki in/ali pedagogi
Tudi dekan Akademije za glasbo Andrej Grafenauer kot deficitarna inštrumenta izpostavlja fagot in violo. »Fagot nima velikega zaledja, že v srednje šole je malo vpisa, recimo dva študenta v štirih letnikih, na akademiji sta zdaj tudi dva. Težava izhaja iz glasbenih šol, kjer je težava z nabavo šolskih fagotov.
Malo je zdaj tudi violistov, veliko pa je zelo kakovostnih violinistov. Mladi se raje odločajo za violino, za katero je na voljo več solistične literature in več je možnosti za solistične nastope. Po drugi strani pa je kot violist lažje dobiti službo v orkestrih. Ker gre za sorodna inštrumenta, se nekateri odločajo za prehod na violo,« je povzel Grafenauer.
Akademija za glasbo diplomantom omogoča zaposlitev na umetniškem področju, predvsem v orkestrih, ter glasbeni pedagogiki – tako v osnovnem kot srednjem šolstvu. Realnost je, pravi Grafenauer, da večina delo dobi v pedagogiki. Pri tem pa glasbeniki praviloma poskušajo pridobiti izkušnje in kompetence na obeh področjih, prvenstveno pa jim je prioriteta umetniško delovanje.
Kako do službe po končanem šolanju? Grafenauer pravi, da so razpisi za delovna mesta v orkestrih ponavadi mednarodni in da je konkurenca velika. Za pedagoško delo je manjša, ker je vpisna politika na fakulteto prilagojena potrebam. Tudi tu sicer ni več lahko dobiti zaposlitve, ni pa množične brezposelnosti. Evidenca zavoda za zaposlovanje kaže, da je brez dela zdaj 21 akademskih glasbenikov in profesorjev glasbe, v povprečju so tam prijavljeni 15,3 meseca.
Solisti potrebujejo
Prav danes se je začela tridnevna avdicija za študente akademije za glasbo, na kateri bodo izbrali 20 solistov, ki bodo v koncertni sezoni 2016 nastopali z različnimi, tudi profesionalnimi orkestri.
»Za tiste, ki so na teh avdicijah izbrani, je to odlična priložnost, da se dokažejo in tudi dobra referenca za kariero,« je povedal Grafenauer in razkril razlike v priložnostih med solisti in člani orkestrov: »Kot solist težko uspeš, si zagotoviš eksistenco. Večina jih to delo kombinira s pedagoškim ali pa so hkrati tudi člani orkestrov. Tudi na mednarodni ravni je podobno. Zelo redki so samo solisti. Konkurenca je velika in ni dovolj, da si samo kakovosten glasbenik. Imeti moraš še srečo in zelo dobrega menedžerja, da ti omogoči veliko nastopov.«
