Tiskane izdaje
Avstrija je postala obljubljena dežela za mnoge, ki živijo v bližini meje, pa niso našli dela v Sloveniji. Plače so višje, delodajalci profesionalni. Vsaj večinoma. Ponavadi vsaj prvo delo v tujini zaposleni poiščejo prek agencij, na katere se večinoma obračajo tudi delodajalci. Težava, ki jo delavci opažajo, je, da nekatere agencije sploh niso agencije, zato je treba biti previden.
Zaposlovanje prek zaposlitvenih agencij je delodajalcem precej prijazno, saj delavca brez težav odslovijo in iščejo naprej. Ni skrbi z bolniškimi staleži, če ni dovolj dela, presežek preprosto odslovijo, tako dobijo tudi boljši kader. V prvih letih krize so iz Slovenije drli v Avstrijo, danes je zgodba drugačna, razlaga direktorica mariborske agencije Trummer, hčerinskega podjetja avstrijske družbe, Sibila Medved: »Na splošno je danes manj zanimanja, ker je bilo recimo lani na voljo dosti več dela. Tako si delavci upajo tudi sami kaj poiskati, se ne obračajo toliko na agencije. Je pa tudi res, da prav zaradi več dela tudi na zaposlitvenih sejmih ni več toliko perspektivnega kadra, ker so tisti, ki so boljši, službo že našli.«
Medvedova je še dodala, da v Trummerju delavcem omogočajo predvsem zaposlitve v Avstriji, večinoma pa gre za tehnične poklice in poklice v zdravstvu. Iskalci zaposlitve se k njim prijavijo tudi za več različnih profilov, najbolj so zaželeni samoiniciativnost, fleksibilnost, znanje jezika in reference. Iskalci zaposlitve v tujini napišejo, do kod najdlje bi bili pripravljeni iti na delo, Medvedova pravi, da bi večina šla zgolj do Gradca.
Plače so v Avstriji višje: »Delavci, ki jim posredujemo delo v tujini, sklenejo pogodbo z našo matično družbo, ki ima sedež v Avstriji. Tam potem delajo po avstrijski kolektivni pogodbi in v skladu z avstrijsko zakonodajo. Zaslužijo pa še od 300 do 400 evrov več, ker so migranti in dobijo dnevnice.«
Ni vse zlato
V registru domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku je trenutno 109 zaposlitvenih agencij. Tudi Medvedova opaža nekatere težave: »Večina negativnih referenc je na račun slovenskih agencij. Precej jih računa članarino, česar absolutno ne smejo. Prav tako ne smejo zaračunavati provizije. Nekateri zaračunavajo celo stroške za tiskanje pogodb. Marže, od katerih živimo, se zaračunavajo na bruto plačo delavca, kar pomeni, da delavec ničesar ne plača, ampak nam to plačajo delodajalci.«
Še večja težava so agencije, ki to sploh niso. Pravno gledano so podjetja, registrirana za neko drugo dejavnost, recimo gradbeništvo, ki potem »svoje« delavce napotujejo na delo v tujino kot podizvajalce. Teh podjetij, ki v Sloveniji pravzaprav ne počno nič drugega, kot lovijo delavce, z osnovno dejavnostjo, za katero so registrirana, se praktično ne ukvarjajo, je ničkoliko, razlaga Goran Zrnić iz Delavske svetovalnice: »Na mariborskem, celjskem in ptujskem območju je tega ogromno. Glavni posel teh podjetij so napotitve. Gre za organizirani kaos in kaže, da se pri nas sploh ne upošteva evropska zakonodaja.«
Oškodovani so vsi
Kot opozarja Zrnić, lahko delavce v tujino napotujejo le podjetja, ki v svoji državi opravijo četrtino posla: »Nemško veleposlaništvo nadzoruje in preverja na slovenskem trgu, koliko dela podjetje, ki pošilja delavce v Nemčijo, dejansko opravi pri nas. Medtem pa smo pri nas v predlogu zakona dobili, namesto določenih 25 odstotkov, dikcijo, »da opravljajo znaten del« posla v Sloveniji. In to samo zato, ker se vsi zavedajo, da gre za podjetja, ki niti odstotek posla ne opravijo v Sloveniji. Ukvarjajo se samo z napotitvami delavcev!«
Ker je na trgu morje takšnih podjetij, kot se je izrazil Zrnić, vozijo delavce v Nemčijo brez vsega: »Ko pridejo tja, tam ni ničesar. Niti tiste službe ne. Delavci verjamejo, za ta podjetja pa je to samo industrija.«
Navodila, na kaj naj bodo delavci pri napotitvi na delo v tujino pozorni, so objavljena na spletni strani Delavske svetovalnice, najbolj ključni so pogodba o zaposlitvi, obrazec A1 (zavarovanje za delo v tujini) in vizum, če ga potrebujejo.
S temi podjetji, ki niso agencije, so oškodovane tudi prave agencije, končuje Zrnić: »To je tipična nelojalna konkurenca. In ne razumem, zakaj agencije, ki morajo zato, da to delo sploh lahko opravljajo, plačati 30.000 evrov, ne reagirajo. V bistvu gre za totalni dumping.«
