Tiskane izdaje
V projektu je doslej sodelovalo približno 150 inženirjev in poslovnežev ter 1800 dijakov. V enem letu pripravijo do 12 dogodkov. »Mladim želimo na kratkih, dinamično zasnovanih dogodkih, ki trajajo dve šolski uri, približati karierne priložnosti, ki jih ponujajo inženirski, tehnološki in naravoslovni poklici. Za občutek: Evropa bo samo na področju IKT potrebovala približno 900.000 strokovnjakov,« je opozorila. Na dogodkih gostijo uspešne inženirje, menedžerje in prodorne posameznike iz zagonskih podjetij, ki mladim med pogovorom in na podlagi lastnih izkušenj približajo svet gospodarstva ter širijo pogled na priložnosti, ki jih ponujajo poklici prihodnosti.
V inženirski ali naravoslovni poklic ne za vsako ceno
Krajnovićeva opaža, da sta sodelujočim gimnazijam skupni ambicioznost in skrb ponuditi dijakom vpogled v poklicne možnosti. »Poklici se namreč dinamično spreminjajo. V prihodnjih letih se bo zaprlo skoraj 70 odstotkov delovnih mest v bančništvu, rastejo pa, denimo, potrebe po inženirkah in inženirjih. Sodeč po izkušnjah, so za projekt zainteresirane gimnazije, ki niso strogo tehnično usmerjene. To so šole, v katerih imajo morda dijaki manj izoblikovane želje s področja naravoslovno-tehničnih poklicev kot kolegi dijaki na tehničnih srednjih šolah. Za gospodarstvo in razvoj družbe je pomembno, vedno poudarjata soustanovitelja projekta Janez Bešter in Anton Petrič, da se za inženirske poklice odločajo nadarjeni mladi, saj so inovacije in razvoj tisto, kar ustvarja dodano vrednost,« je razmišljala, poudarila pa še, da je zelo pomembno, da mladi izberejo poklic, ki jih veseli in imajo zanj tudi sposobnosti. »Družba potrebuje vse poklice, v pravih razmerjih. Torej ne inženirski ali naravoslovni poklic za vsako ceno, naj bo poudarek tudi na inženirski miselnosti in ustvarjalnosti kot taki: 'Kjer je problem, iščem in najdem rešitev.'«
Kakšen je odziv gimnazijcev po dogodkih? Eden od dijakov se jim je pisno zahvalil za okroglo mizo in dodal, da spreminjajo njihove življenjske poti. »Lep zgled je tudi dijak, ki je pred leti dal pobudo za dogodek na njegovi šoli, nanjo smo se odzvali, danes pa kot študent fakultete za elektrotehniko sodeluje kot gost na naših dogodkih,« je s spodbudnim primerom postregla pobudnica projekta Inženirji bomo.
Kovinarji, strojniki,
Pri promociji naravoslovnih in tehničnih poklicev je aktiven tudi zavod za zaposlovanje. Sodeloval je, denimo, pri dnevu odprtih vrat slovenskega gospodarstva, pri katerem so učencem v zadnji triadi osnovne šole ter srednješolcem in njihovim staršem v konkretnem delovnem okolju prikazovali poklice, ki jih potrebuje slovensko gospodarstvo. Največ podjetij, ki so sodelovala v projektu, je bilo s področja kovinarstva in strojništva, gradbeništva, komunale, predelave kovinskih in nekovinskih materialov.
Rahel vpad vpisa v gimnazijo
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport si želijo, da bi se zmanjšal vpis v gimnazijske programe, in spodbujajo vpis v programe srednjega strokovnega in poklicnega izobraževanja. »V zadnjih nekaj letih lahko rečemo, da se je trend vpisa nekoliko preusmeril v poklicne in strokovne programe, vpis v gimnazijske programe pa rahlo upada,« so zapisali in dodali, da je vpis v srednješolski program svobodna izbira vsakega posameznika. »Naloga ministrstva je, da z ustrezno mrežo šol ponudi kandidatom za vpis v srednje šole dovolj možnosti za izbiro med različnimi programi.«
