Donosen posel z domačimi smrečicami so povozili tujci

»Včasih smo s prodajo smrečic zaslužili za en avto, danes pa tu ni več pravega zaslužka, prodajamo le še zaradi tradicije,« pravi Jože Bavdek, ki že desetletja na ljubljanski tržnici v predbožičnem času prodaja drevesca, s katerimi si lahko pričaramo praznično vzdušje v domačem okolju.

Bavdek je kmet iz Spodnje Slivnice pri Grosupljem, ki z dovoljenjem oziroma odločbo Zavoda za gozdove Slovenije lahko v svojem gozdu poseka smrečice za prodajo v tem času. Ima pa tudi nasade prav za tovrstno prodajo namenjenih drevesc.

»Ker so se s tem poslom ukvarjali že starši, sem kot dvanajst-, trinajstletni fant prodajal na trgu. Na začetku nam niso dali niti dovoljenja za posek smrečic v gozdu,« se spominja in z nasmeškom pove, kako so starši pri frančiškanih v Ljubljani skrivali smrečice, ker jih niso smeli prodajati pred božičem. Zdaj, ko so drugi časi, pa pravi, da je prodajalce okrasnih drevesc »povozila tujina«.

Zato, ker v trgovinah, kot so Bauhaus in druge, prodajajo raznovrstna uvožena drevesca, taka, ki so posekana že 15. novembra in jim čas trajanja (da ne odpadajo iglice) podaljšujejo s škropljenjem. »V hišo s temi drevesi prineseš smrad, namesto da bi dišalo po naravi, gozdu. Dostikrat zaradi tega pridejo kupci takih drevesc na trg po novo, našo smrekico.«

Nasadov se ne splača več obnavljati

Pri Bavdkovih so se z nasadi smrečic začeli ukvarjati pred tremi desetletji. Včasih so bili res veliki, zdaj, kot pravi gospodar Jože, ne več. Pa je v njih še vedno po več sto drevesc. V večjem jih je več kot 300, v malo manjšem približno 200 in za robom ob hiši še kakšnih 150, našteva gospodar.

»Nekaj je že prestarih, treba jih bo posekati in nazaj posejati travo. Ne splača se več obnavljati nasadov, saj na leto prodamo komaj nekaj več kot sto drevesc, včasih smo jih pa 500 ali 600. Nekdaj smo s to prodajo zaslužili za en avto, danes pa mogoče 1300 ali 1400 evrov. Če jih ne bi prodajal sin, ki še študira, bi že zdavnaj nehal.

Zadnja tri leta, ko imam težave s križem, sta glavna prodajalca na tržnici z ženo, ki sicer hodi v službo, jaz imam pa dosti dela s pripravo drevesc za prodajo,« razkriva sogovornik, ki je za letošnjo prodajo pri zavodu za gozdove kupil 150 označb, tako imenovanih plombic (letos so oranžne barve).

Označene pa morajo biti tako tiste iz gozda kot te iz nasada. Zanje je, pravi, plačal 45 evrov, za desetdnevni zakup prodajnega prostora (od 15. do 25. decembra) pa je odštel 504 evre.

Le polovica smrečic je dovolj lepa za prodajo

In kakšne so cene sveže posekanih okrasnih dreves? »Za večjo omoriko, zanjo ni potrebna označba, je cena okrog 50 evrov, manjše so po 15 do 30 evrov. Srebrne smrekice imajo boljšo ceno, navadne iz gozda so cenejše. Saj za te gojene je že sadika dva evra. Zgodi se, da iz njih ne zrastejo prav lepa drevesca. Včasih je pol grdih, niso lepo raščena ali pa se posušijo in tako te že sadika stane šest ali sedem evrov. Če je drevesce grdo, ga ne morem prodajati. Od 100 smrečic je največ 30, 40 lepih.«

Ne, s prodajo teh okrasnih smrečic ni velikega zaslužka, še enkrat poudari Bavdek in doda, da so prodajalci na tržnici vsak dan pod budnim nadzorom inšpektorjev, ki jim dvigujejo celo prikolice, s katerimi vozijo drevesa na prodajno mesto. Da ne bi pod njimi skrivali kakšnih dodatnih, neoznačenih primerkov.

Sicer pa že podatek, da je včasih na glavni ljubljanski tržnici v predprazničnem času ponujalo okrasna drevesca po 40 prodajalcev, danes jih je pa le še sedem, pove dovolj. Kako bo prihodnje leto, ko bodo obvezne davčne blagajne, si ne predstavlja, saj, kot pravi, prodaja smrečic ni registrirana niti kot dopolnilna dejavnost na kmetiji. Zanj je preprosto zgolj del opravil, s katerimi se ukvarja na posestvu s približno osem hektari gozda in nekaj več kot 12 hektari razpršenih zemljišč.