Tiskane izdaje
Že hiter pogled na oglase za zaposlovanje pokaže, da so poklici v gostinstvu in turizmu v Sloveniji iskani, kar seveda pomeni, da kakovostni kadri s takšno izobrazbo brez večjih težav najdejo delo. Temu pritrjuje aktualna državna politika štipendiranja, ki med tako imenovane deficitarne poklice, torej tiste, pri katerih obstaja izrazita razlika med (velikim) povpraševanjem in (majhno) ponudbo, uvršča tudi poklice iz gostinstva in turizma.
Na to računajo tudi na Višje šoli za gostinstvo in turizem v Mariboru, ki je pred kratkim začela delo v novih prostorih; glede na program in opremo si lahko tako lastniki turističnih in gostinskih ponudnikov kot njihovi gosti obetajo bolj profesionalne storitve zaposlenih.
Tudi Karidija Protman, ki se je udeležila tritedenskega tečaja kulinarike in strežbe na akademiji pod okriljem višje šole, je prepričana, da dobrih kadrov v strežbi in turizmu v Sloveniji primanjkuje, zato si od izobraževanja obeta več zaposlitvenih možnosti. »Zanimanje bodočih študentov je veliko večje, kot imamo vpisnih mest,« pravi direktorica Višje šole za gostinstvo in turizem Maribor Helena Cvikl.
Oprema, ki jo je težko najti tudi v najrazvitejših državah
Preden so dobili nove prostore v novozgrajeni stavbi na Cafovi ulici v središču Maribora, so prestali marsikatero preizkušnjo, pravi Cviklova, a po 17 letih delovanja šole in več kot petih letih prizadevanja za nove prostore jim je končno uspelo. Zdaj so ponosni, saj tako sodobno opremljeno šolo tudi v najrazvitejših državah težko najdejo.
Projekt je stal več kot pet milijonov evrov, približno polovico zneska so pridobili iz evropskih skladov. Precej so prispevali tudi donatorji, opremo demonstracijske kuhinje je na primer plačalo združenje švicarskih hotelirjev, kjer imajo očitno poslovni interes za sodelovanje z mariborsko šolo.
V pritličju stavbe je zaživela šolska restavracija, ki je odprta za vse goste, v njej pa bodo študenti in njihovi mentorji kar takoj v praksi preverjali in izpopolnjevali svoje znanje. Vodja kuhinje je nekdanji študent visoke šole za gostinstvo in turizem, ki se je pred tem kalil v restavraciji z dvema Michelinovima zvezdicama.
Skupaj je zaposlenih pet ljudi, študenti višjih letnikov znanje na svoje kolege prenašajo kot demonstratorji – zaradi velike steklene stene, ki gostom povsem razkriva delo v kuhinji, je čakanje na hrano posebno doživetje. Posebno pozornost bodo v izobraževanju in v restavraciji namenili tradicionalnim mariborskim jedem.
Tako bodo gostom iz tujine in drugih delov Slovenije končno v Mariboru ponudili tradicionalno mariborsko kuhinjo, domačine pa bodo spomnili na jedi, ki so jih mlajše generacije morda že pozabile.
Akademija za izobraževanje strokovnjakov, brezposelnih ...
Šolska restavracija sicer deluje prek Medpodjetniškega izobraževalnega centra – Akademije kulinarike in turizma, kot organizacijska enota Višje šole za gostinstvo in turizem.
Medtem ko šola izobražuje študente dveh akreditiranih programov – wellness ter gostinstvo in turizem –, bo akademija skrbela za druge oblike izobraževanja, od delavnic za strokovno javnost in ljubitelje do izobraževanja brezposelnih. Osrednji poudarek njihovega delovanja je na povezavi z gospodarstvom, poudarja Helena Cvikl.
Tesno sodelujejo z gospodarstvom in se ves čas trudijo prilagoditi program potrebam podjetij. Prav zato vsakih pet let, da bi bili v koraku s časom in trendi, prevetrijo svoje izobraževalne programe. »Šola se mora dokazovati na trgu, študenti morajo iti pred gosta,« poudarja Cviklova.
Nova stavba ima pet nadstropij. V kleti so med drugimi učilnica za slaščičarstvo in peko ter prostori za predpripravo hrane. V pritličju sta restavracija in kavarna. Prvo nadstropje je namenjeno »kreativni gastronomiji«, tu sta strežna in kulinarična učilnica. V drugem nadstropju so senzorična učilnica, demonstracijska kuhinja in kulinarična ustvarjalnica.
V tretjem nadstropju strokovnih znanj je med drugim hotelska soba, v četrtem so prostori podjetniških strategij in vizij, v najvišjem, petem, pa so prostori zdravega življenja z velneško demonstracijsko učilnico (savnami, prostorom za masaže …).
Gostoljubnost je zelo pomembna lastnost gostinca
»Najpomembnejši lastnosti dobrega gostinca sta sposobnost empatije in razumevanja gostovih pričakovanj. V odtujenem vsakdanjiku postajajo gostinski lokali oaze socialnih križanj, ki zraven kakovostne in doživete ponudbe izkazujejo gostoljubje.
To je eno izmed ključnih poslanstev naše šole. Sicer pa gostince odlikujejo še kreativnost, disciplina, fleksibilnost, interes in strast do dela,« pravi direktorica mariborske Višje šole za gostinstvo in turizem Helena Cvikl.
Od 250 kandidatov so jih sprejeli 50
Direktorica Helena Cvikl poudarja tudi mednarodno dejavnost šole. Sodelujejo s konzorcijem 150 podjetij iz tujine, tako lahko vsako leto pošljejo 30 študentov na izobraževanje v tujino. Pogodbo imajo s prestižnima hotelskima verigama Kempinski in Falkensteiner. Ob koncu letnika vsakič organizirajo borzo dela, sodelujejo na kariernem dnevu hotelov Kempinski v Münchnu, na katerega pridejo najvišji menedžerji hotelov, in se neposredno srečujejo s študenti – tja potuje en avtobus študentov iz Maribora.
S selitvijo v nove prostore na Cafovi ulici so se v šoli končno rešili prostorske stiske. V prvih letih obstoja so imeli le 30 študentov izrednega študija in šest predavateljev, danes pa imajo po besedah Cviklove približno 500 študentov in 50 predavateljev. V prvi letnik so letos vpisali 190 študentov, s tem da so morali znova omejiti vpis, saj je zanimanje za programa gostinstvo in turizem ter wellness (naziv organizator/organizatorka poslovanja v gostinstvu in turizmu in organizator/organizatorka v velneški dejavnosti) večje, kot je možnost vpisa.
