Delo dobi: načrtovalec prometa v vesolju

Kakšni bodo poklici prihodnosti? To je vprašanje za milijon dolarjev, pravijo mnogi strokovnjaki, neizpodbitno pa je, da se že danes spreminjajo in se bodo v prihodnosti še bolj. Delali bomo drugače, v življenju zamenjali več služb, predvsem pa več delovnih mest. Zato je neprestano učenje tako pomembno. Kako pomembno je vprašanje prihodnosti dela, nakazuje tudi to, da ga na vidno mesto v agendi postavljajo med drugim v EU, na to temo nastajajo številne obsežne raziskave.

Avtomatizacija je gonilo sprememb

Ena takšnih je na primer McKinseyeva, v kateri so avtorji analizirali več kot 2000 aktivnosti, ki jih opravljajo zaposleni v več kot 800 poklicih iz različnih panog v ZDA. Ugotavljali so, koliko delovnega časa v katerem od poklicev porabijo za posamezno aktivnost, nato pa, kolikšen delež te aktivnosti je mogoče avtomatizirati s tehnologijami, ki jih poznamo že danes. Rezultati nakazujejo, katera so delovna mesta, ki jih verjetno zelo kmalu čakajo spremembe – če se že ne dogajajo.

Za večji ogled kliknite na grafiko.

Kot lahko razberemo iz infografike zgoraj, je raziskava na primer pokazala, da zaposleni v hotelirstvu in turizmu 48 odstotkov časa opravljajo predvidljivo fizično delo in da je 90 do 100 odstotkov (podatek kaže barva stolpca) tega dela že danes mogoče avtomatizirati z uvedbo znanih tehnologij. V tej panogi zaposleni 22 odstotkov časa delajo s strankami, zdaj dostopne tehnologije bi lahko 'opravile' med 40 in 50 odstotkov njihovega dela. Preverite svoj poklic

»S poznanimi tehnologijami bi lahko avtomatizirali že 45 odstotkov aktivnosti, za katere zaposleni prejemajo plače, in v 60 odstotkov vseh poklicev je mogoče avtomatizirati najmanj 30 odstotkov dela,« so ugotovili v McKinseyu. Tehnologije po mnenju nekaterih strokovnjakov ne bodo nadomestile delavcev, se bo pa njihovo delo spremenilo, reorganizacije bodo nujne.

Raziskave kažejo, da je ljudi po vsem svetu strah za svoja delovna mesta. Da mogoče ne čisto neupravičeno, je pokazala analiza, ki so jo naredili na Oxfordu: delovna mesta, ki jih bodo podjetja zaprla, bodo samo deloma nadomeščena z novimi. Po njihovih ugotovitvah naj bi bili glede na možnost avtomatizacije zapiranju delovnih mest najbolj izpostavljeni bančni uslužbenci na oddelku posojil, a kritiki teze nasprotujejo: tudi ob uvajanju bankomatov je bila skrb mnogih, da bodo zaposleni na bančnih okencih ostali brez dela, a so se preselili v zaledne službe.

Kot pravi Saša Boštjančič, direktorica portala mojazaposlitev.si, vplivu digitalizacije ne moremo ubežati. Tehnološke inovacije so vedno ukinile nekaj delovnih mest, ki pa so jih nadomestile z novimi na drugem področju. »V storitvenem sektorju človeškega faktorja ne bo moč popolnoma nadomestiti, ker osebna komunikacija strankam veliko pomeni,« je prepričana Boštjančičeva, ki izpostavlja napovedi futuristov, da 60 odstotkov služb še sploh ni bilo odkritih.

»Danes se je zelo težko šolati za poklic, ki bo obstajal čez deset let. Tega se moramo zavedati, slediti trgu in razvoju ter svoja znanja, veščine in kompetence prilagajati potrebam ali pa jih soustvarjati,« se z Boštjančičevo strinjajo na portalu Mojedelo.com.

»Novi poklici se razvijajo skupaj s tehnologijami. Med tistimi, ki jih pred desetimi leti še ni bilo, so: upravljavec dronov, strokovnjak za 3D-tisk, sodelavec za optimizacijo spletnih strani, specialist za digitalni marketing, programer mobilnih aplikacij, specialist za virtualne valute,« je naštela.

Podjetja iščejo 4,5 milijona podatkovnih inženirjev

Raziskava, ki jo je opravila Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofund), jasno kaže, v katero smer trenutno gredo trendi. »V vzponu so večinoma tehnični in naravoslovni profili – ki jih je na trgu dela mnogo premalo. Samo na področju IKT se v Evropi išče skoraj milijon strokovnjakov, na svetu je povpraševanje po 4,5 milijona podatkovnih inženirjih,« je povedala Edita Krajnović, Mediade, soustanoviteljica projekta Inženirke in inženirji bomo!

Opozorila je, da bo razvoj prinesel tudi veliko socioloških dilem in področij, ki jih ne bo mogoče urejati brez antropologov, sociologov: »Na primer, kako naj ravna avtonomni avtomobil, ko grozi trk: naj se umakne in s ceste zrine kolesarja ali se zaleti v nasproti vozeče vozilo. Povečuje se promet v vesolju, ki ga bo treba urejati, s staranjem prebivalstva bomo mogoče potrebovali poklic spremljevalca starejših, organizatorja prostočasnih aktivnosti, v poslovnem okolju se odpira potreba po novem profilu, kot je svetovalec kariernega razvoja,« je naštela.

Vpliv okolja in preplet znanj

Mojca Križnar, direktorica Hill International in svetovalka družbe Nowhere, pravi, da bodo pomembno vlogo pri nastajanju novih poklicev imeli trendi v svetu: »Staranje prebivalstva in daljšanje življenjske dobe bosta prispevala k razvoju novih poklicev na področju nege, medicine, farmacije, prehrane, družabništva, turizma, transporta.

Razvoj internetnih tehnologij in družbenih omrežij ter spremljajočih vplivov bo verjetno pogojeval nove oblike poklicev na področju svetovanja pri spletnem nakupovanju, virtualnega bančništva, preprečevanja spletnega kriminala, pomoči pri novih oblikah zasvojenosti in pojava odtujenosti, skrbi za zagotavljanje zasebnosti. Dostopnost do informacij in ogromne količine dostopnih podatkov bodo spodbudile poklice na področju upravljanja podatkov, izobraževanja.

Omejenost naravnih virov bo narekovala tempo v raziskavah možnosti življenja na drugih planetih, nadomeščanja naravnih virov, recikliranja. Vse hitrejši tempo razvoja bo dal priložnost poklicem na področju podpore transformacije organizacij in upravljanja inovacij. Novi poklici bodo nastajali tudi kot odziv na oblike agresije (terorizem) ter množične selitve, iz katerih izhaja potreba po učinkoviti podpori integracije in upravljanju medkulturnih aspektov.

Laura Smrekar, partnerica v Competu, pričakuje pri vseh delovnih mestih veliko večjo potrebo po interdisciplinarnosti. Ne govorimo več o klasičnih opisih delovnih nalog, ampak prepletanju različnih znanj in kompetenc.

»Podjetja pri nas že iščejo elektroinženirje, ki znajo programirati, ali inženirje z ekonomskimi znanji,« je spomnila in dodala, da bodo v prihodnje konkurenčno prednost podjetij določala tri področja: razumevanje in aplikativnost novih tehnologij; razumevanje in osredotočenost na potrošnika, kjer je čedalje pomembnejša individualna obravnava, ter vse, kar je povezano s privabljanjem in ohranjanjem talentov – zaposlenih.