Tiskane izdaje
Za mnenje o možnostih, ki jih ima nadrejeni, ko se sreča z grožnjo zaposlenega, da ga bo naznanil sodišču zaradi nalaganja delovnih obveznosti, smo vprašali psihologa Aleksandra Zadela, ki je opozoril na pomen sistemizacije delovnih mest.
Aleksander Zadel,
Radi pa pozabimo, da razlog izsiljevanja ene ali druge strani izvira tudi iz slabih, nepopolnih ali neobstoječih sistemizacij delovnih mest. Moderno sistemizirano delovno mesto pojasnjuje, tako vodji kot zaposlenemu, kaj je delavčeva odgovornost na tem delovnem mestu. Stare sistemizacije so naštevale vsa mogoča opravila in naloge, ki jih ima zaposleni. Seveda je nemogoče našteti vse, kar naj zaposleni počne, da bo določeno delo dobro opravljeno. Če pa oblikujemo opis delovnega mesta kot odgovornost, ki jo zaposleni nosi za določeno področje dela, potem je veliko lažje usmerjati vedenje delavca. Ne gre torej za to, ali je zaposlenemu naloga všeč ali ne, gre za to, za kaj je odgovoren.
Aleksandre Zadel Foto: Leon Vidic/Delo
Ob dobri sistemizaciji seveda izsiljevanje delavca, da gre za mobing, ne vzdrži resne presoje. Jasno podana naloga, ki ne odstopa od tega, kar zahtevamo od drugih zaposlenih, ter ujemanje naloge z odgovornostjo tega delovnega mesta sta zanesljiva kriterija, ki ovržeta tveganje, da gre za mobing. Poudariti je pomembno še to, da v nobenem primeru niti zavrnitev naloge nikogar ne odvezuje, da se ne bi obnašal kulturno, spoštljivo in dostojanstveno.
Ocenjujem, da je mobing v katerokoli smer posledica nesposobnosti vpletenih, da po eni strani učinkovito upravljajo medosebni odnos, po drugi strani pa njihove sposobnosti odgovorno in kakovostno opraviti svoje delo.
