Tiskane izdaje
O čem ste razpravljali na sestanku? O poslu ali skokih?
O prvem. Trenutno sem veliko na poti, tako da me nadomeščata dva novo zaposlena. Uvajal sem ju že pred sezono, saj med svetovnim pokalom ne morem biti fizično prisoten, pa tudi internetne povezave so v nekaterih državah zelo slabe.
Je težko usklajevati urnik?
Če sta obe strani pripravljeni sodelovati in komunicirati, ne vidim nobenega problema. Poleti je moj trener Igor Medved razumel, če zaradi službenih obveznosti nisem mogel priti na trening. Tudi pri Furlantechu vedo, da se s smučarskimi skoki ukvarjam profesionalno. Veliko lahko postorim na daljavo: včasih je en klic ali SMS dovolj, da organiziram določene projekte.
Jernej Damjan: »Včasih je en klic ali SMS dovolj, da organiziram določene projekte.« Foto: Leon Vidic/Delo.
Najprej se vprašam, kaj podjetje želi doseči in na koga cilja. Na podlagi tega se odločim, kako bom nagovoril stranke, investitorje ali publiko. Moram skrbeti za oglaševalske kampanje in dnevne objave: da je pretok informacij o podjetju stalen, da se stalno nekaj dogaja. Skrbim tudi za 80 odstotkov foto- in videomateriala, torej montiram slike, obdelujem videoposnetke in iščem tisto, kar je ljudem všeč. Konkretno na facebooku želim všečke, sledilce in komentarje.
Na začetku sem imel le štiri sodelavce, danes nas je že deset, a pri podjetjih je pomembneje, kakšen je pretok denarja. Všeč mi je, da sem od začetka zraven, saj sem se s tem naučil stvari, ki jih ne uči nobena šola – kar je velika napaka. Učijo nas o vsem možnem, na koncu pa ne vemo, kako se odpre podjetje in nimamo pojma o osnovah davčne zakonodaje v Sloveniji. Samozaposlitev je postala nekaj vsakdanjega in če vemo, kako potekajo osnovni procesi, je v življenju precej lažje.
Vam koristijo izkušnje iz športa? Tudi tam je veliko oglaševanja, sponzorjev …
Do neke mere gotovo, a to znanje moram pravilno implementirati v podjetje.
Se v marketingu vidite dalj časa?
V osnovi mi je zelo zanimiv. Stalno se spreminja in zahteva učenje novih načinov komunikacije s strankami ali bodočimi partnerji. Verjamem, da bodo sledilci, denimo na facebooku, slej ali prej dobili realno vrednost; več ko jih bo, več bo posameznik vreden. Sicer pa moram priznati, da zadnje čase precej več uporabljam linkedin kot facebook.
Jernej Damjan: »Izkušnje iz športa do neke mere gotovo koristijo, a to znanje moram pravilno implementirati v podjetje.« Foto: Roman Šipić/Delo
Veliko je odvisno posameznika. O sebi sem vseskozi trdil, da se znam osredotočiti le na eno stvar. Z vodenjem marketinga sem si dokazal, da sem sposoben še česa drugega. Velik problem vseh športnikov ob koncu kariere je, kaj bodo počeli po njej. Papir še ni dovolj: če nimajo delovnih izkušenj, ne vedo, v kaj se spuščajo. Ko pa si empirično dokažejo – vsaj pri meni je bilo tako –, da so sposobni tudi na ostalih področjih, postane vse lažje. Na tekmo grem predvsem uživat in nisem toliko obremenjen z rezultati. Ko je na vrhunski ravni zraven 'moram', se stvari hitro podrejo.
Med branjem vaših intervjujev sem dobil občutek, da ste si vedno želeli diplomirati, a vam je šport to preprečil.
Od nekdaj sem si želel študirati in tudi doštudirati. Problem ni bil v športu, temveč v tem, da včasih ni bilo študija na daljavo. Najprej sem se vpisal na ekonomsko fakulteto, nato na organizacijske vede, a sem hitro ugotovil, da se ne bo izšlo. Ko pa sem izvedel za študij marketinga na daljavo, sem se hitro odločil in odprl se mi je nov svet. Prej sta mi bila dva predmeta všeč, ostalih deset pa: 'No, bomo že preživeli'. Tukaj je bilo obratno.
Študirati ste začeli leta 2009, kar sovpada z vašo rezultatsko krizo.
Mislim, da so bili razlogi bolj zasebni. Nekaj postori tudi odraščanje – danes bi verjetno študiral še lažje.
Pa vas mika?
Za zdaj ne, a nikoli ne reci nikoli. Zanima me študij MBA, ki zahteva veliko časa, tako da med kariero ne pride v poštev, kasneje pa bo veliko odvisno od moje poslovne poti.
