Karierno vprašanje: Kaj naj na razgovoru odgovorim glede plače?

Delodajalca ponavadi zanima, kakšno plačo pričakuje kandidat za razpisano prosto delovno mesto. S tem preverja, ali je sploh predvidel dovolj visoko plačilo, ki bi potencialnega kandidata pritegnilo k zaposlitvi. Hkrati pa ugotovi, ali so njegova pričakovanja realna glede na trg delovne sile ter ali je oseba sploh ambiciozna.

Zelo težko je reči, kateri odgovor je za delodajalca najboljši. Po navadi priporočam, da kandidat ne izstreli takoj zneska, ampak da odgovori premišljeno, na primer: »Želim si pravično plačilo za svoje delo, na podlagi katerega bi imel občutek, da sem plačan za svoje dosežke. Hkrati pa, da bi me plačilo tudi motiviralo pri postavljanju novih izzivov pri delu.«

Res je, da je to bolj diplomatski odgovor, vendar bo delodajalec, ki ga znesek resnično zanima, dodatno vprašal, kakšna so njegova pričakovanja. Takrat pa je smiselno povedati želeno plačo, ki pa seveda mora biti realna glede na razmere na trgu. V deficitarnih poklicih je lažje postavljati višja pričakovanja kot v tistih, kjer je ponudba delovne sile veliko večja od povpraševanja.

Na višino plače kandidata pa vplivajo tudi njegovo znanje, izkušnje, kompetence in v veliki meri tudi socialni kapital kandidata (poznanstva in povezave). Vsekakor pa ob predstavitvi zneska pričakovane plače priporočam, da kandidat da jasno vedeti potencialnemu delodajalcu, da se je pripravljen tudi pogajati, saj plača ni edino merilo za zaposlitev.

Kandidatova pogajalska (ne)moč

Kadar se prijavljamo na prosto delovno mesto in si iskreno želimo zaposlitve pri tem delodajalcu, je naša odgovornost, da čim bolje spoznamo podjetje, preverimo njegove reference, uspehe, medijske zapise in razlog za razpis delovnega mesta. Šele na podlagi tega dobimo jasnejšo sliko delodajalčevih pričakovanj in potrebe po novi zaposlitvi, ki vplivajo na to, koliko je pripravljen plačati najustreznejšemu kandidatu.

Kadar delodajalec išče delavca, kakršnih na trgu delovne sile skorajda ni, imajo potencialni kandidati dobro izhodišče za pogajanje pri plači. Takrat je povsem normalno, da delavec poudari, za kakšno plačo je pripravljen zamenjati delodajalca. Ta je lahko nekoliko višja od obstoječe, vendar menim, da je smiselno poudariti, da se je pripravljen zanjo tudi pogajati.

Če pa je delavec nezadovoljen z odnosi pri prvem delodajalcu in je v njegovem interesu, da se čim prej zaposli drugje, je smiselno zahtevati primerljivo plačo z možnostmi kasnejšega napredovanja.

Andreja Janc Koderman Foto: osebni arhiv

Kadar pa je razpisano delovno mesto, na katero se po navadi prijavi veliko kandidatov, je pogajalska moč bolj na strani delodajalca. V teh primerih večina delodajalcev sama predstavi, koliko so pripravljeni plačati za delo.

Če kandidat postavi prenizko plačo, s tem lahko delodajalcu sporoča več informacij, na primer, da ne pozna razmer na trgu, da mora nujno poiskati drugo zaposlitev, morda zaradi nesoglasij pri trenutnem delodajalcu ali finančnih težav, lahko da ima nizko samopodobo, lahko da se niti ne zaveda, kakšne so njegove prednosti, morda ne pozna dovolj svojih potencialov, ki jih lahko nadgradi …

Če kandidat izrazi željo po prenizki plači, to ni nujno vzrok, da ga delodajalec ne izbere. Vse je odvisno od tega, kakšna so njegova pričakovanja do delavca. Če presodi, da bi lahko uspešno opravljal delo, potem ne vidim zadržkov, da takšnega kandidata ne bi zaposlil. Razen če bi bila med njim in delovnim mestom prevelika neskladja. Vendar to ne pomeni, da bi delodajalec zavrnil kandidata zgolj zaradi prenizko pričakovane plače, ampak so lahko vzroki tudi drugje.

Kdaj do prvega poviška

Veliko podjetij tudi v zasebnem sektorju ima postavljene sisteme napredovanj. Smiselno se je z njimi podrobno seznaniti in ugotoviti pričakovanja delodajalca v okviru napredovanj. Če posameznik meni, da je uspešen (izpolnjuje kriterije), da dobro opravlja svoje delo in da je njegova plača nižja kot pri sodelavcih z enako odgovornostjo ali kot pri drugih delodajalcih, potem je čas za pogovor z nadrejenim. Oba skupaj poskušata ugotoviti, ali je delavec resnično napredoval (po znanju, v razvoju kompetenc, uspešnosti pri delu, samostojnosti in ali izpolnjuje pričakovanja). Pogovor mora biti odprt.

Kadar pa v podjetju ni jasnih sistemov za napredovanje, je čas za predlaganje poviška takrat, kadar delavec ni zadovoljen s plačilom in so plačila v drugih podjetjih za enako delo višja. Preden se v takšnih razmerah odloči za zamenjavo delodajalca, je smiselno, da se pogovori o povišku. Tudi tukaj je izjemno pomembno, da je delavec pri svojem delu uspešen, saj bo le tako imel dobro pogajalsko izhodišče.