Karierno vprašanje: Kako se prepričati, da za učenje nismo prestari?

Ljudje se na spremembe odzovemo praviloma z zaporedjem čustvenih stanj.

Objavljeno
25. maj 2017 19.29
Peter Metlikovič, Zavod Ptica
Peter Metlikovič, Zavod Ptica

»Udeležiti se moram izobraževanja, v čemer ne vidim smisla, ker se bom kmalu upokojil. Je pa to moja obveznost, kako naj se torej rešim odpora pred tem?« sprašuje naš bralec.

Strokovnjak, dr. Peter Metlikovič iz zavoda Ptica, odgovarja:

Spoštovani, silijo vas na izobraževanje, čeprav se vam glede na leta to ne zdi smiselno. Verjetno ste jezni, mogoče celo obupani. Ali v podjetju nimate dobrih odnosov. Mogoče ste jim namignili, kako vi gledate na to, pa niste bili slišani. Odgovor je bil morda ukaz, celo grožnja. Če so šle zadeve čez neko zdravo mejo, ste mogoče celo žrtev nasilja.

Če bi vas silili v večerno šolo, sicer izgubite službo, bi bilo to precej sporno. Ali pa usposabljanje za nekaj, česar zdravstveno ne zmorete, recimo delo z vročo pečjo. Če gre za mobing (besedno ali čustveno nasilje na delovnem mestu), imate pravico do prijave in zaščite.

Dr. Peter Metlikovič, Zavod Ptica

Po drugi strani vas lahko vidijo kot člana tima, ki bo novo znanje potreboval za delo v naslednjem obdobju in bo lahko mentor mlajšim. Povsem razumljivo je, da bi se vi raje počasi umaknili iz prvih bojnih vrst, saj novi načini dela niso majhen izziv. Ne vemo, na kakšnem delovnem mestu ste. Vedno več je dela z računalniki in računalniškimi napravami, še poštarju se podpišemo na tablico.

V pisarnah so baze podatkov, vnosi v računalniške transakcije, različni sistemi elektronskih potrjevanj pa telefonske konference, nove zakonodajne zahteve, interna pravila. Še posebno če so spremembe velike in hitre, zanesljivo niste edini, ki ne ve, kako bi jih usvojil. Kaže, da so vaši vodje prepričani, da bi se zmogli usposobiti za nove izzive in pridobiti novo znanje.

Ljudje se na spremembe odzovemo praviloma z zaporedjem čustvenih stanj. V boljših podjetjih vodimo izobraževanja o tej temi. Naj navedem primer: če si posejal travo in začne odganjati predvsem plevel, greš skozi različne čustvene faze:

• Najprej se izogibaš ugotovitvi, resnici nočeš pogledati v oči, dokler plevel ni zelo očiten.

• Potem pride zanikanje, greš v borbo in pleveš na nekaj dni.

• Sledi obup – vse delo je bilo zaman.

• Sprijaznitev, ko realnosti ni mogoče več uiti – lepe trave ne bo.

• Pogovor s prijateljem bo dal upanje; na travnik ob njivi pade toliko različnih semen, da obstanejo najbolj odporne rastline, z naravo je včasih bolje sodelovati.

• Končno pride pomiritev in kompetentnost: travo bom redno kosil, zeleno bo, popolne angleške trave pač brez nerealnih naporov in stroškov ni.

V vašem položaju ni enopomenskih nasvetov. Mogoče ste se srečali z izzivom, ki si ga niste želeli. Pa je kljub temu prišel. Pogovorite se z ljudmi, ki jim zaupate. Kakšne so razmere v službi? Kaj nadrejeni od vas pričakujejo? Pojdite na sprehod in preigravajte, v kateri čustveni fazi spoprijemanja s spremembo ste. Kakšni bi bili prihodnji tedni, meseci? Podjetje meni, da zmorete. Mogoče bi najprej poskusili z majhnimi koraki. Mogoče bo usposabljanje koristno tudi za vas, verjetno podjetje ne bi trošilo denarja in časa za nekaj nepotrebnega.

Če ne gre za mobing, potem ste mogoče pred priložnostjo, da sprejmete izziv. Podjetja so vseh vrst, nekatera so spoštljiva do zaposlenih, druge ne. Glede na bližino upokojitve službe verjetno ne boste menjali. Pa ne gre za podjetje, gre za vaše življenje. In tega živimo samo enkrat. Če delo in usposabljanje jemljete z odporom, zgolj kot obveznost, ima to lahko škodljive posledice na vaše zdravje.

Mogoče je vzrok celo medicinski, posvetujte se z zdravnikom. Mogoče pa je pred vami priložnost, za katero boste čez nekaj let rekli, da bi jo bilo škoda izpustiti.