Karierno vprašanje: Zaposlil sem prijatelja. Kako postaviti mejo med zasebnim in poklicnim življenjem?

V privatnem življenju se ne pogovarjata o poslovnih problemih, še manj pa o morebitnih težavnih sodelavcih.

Objavljeno
06. november 2016 19.10
Tabla
Andreja Janc Koderman, Kadrovska asistenca
Andreja Janc Koderman, Kadrovska asistenca

V treh korakih do uspešnega vodenja družinskih članov in prijateljev

1. Postavimo dobre temelje sodelovanja.

Ko zaposlujete družinske člane ali svoje prijatelje, je izjemnega pomena, da že v postopku zaposlovanja jasno opredelita odgovornosti in pristojnosti novo zaposlenega. Pomembno je, da se povsem odkrito in iskreno pogovorita, da v okviru delovnega procesa veljajo povsem poslovni odnosi. Ko komunicirata odgovornosti, je izjemnega pomena, da konkretno opredelita pričakovane rezultate dela, komunikacijske kanale in način komuniciranja v podjetju ter morebitno hierarhijo. Oba se morata že na začetku zavezati, da ne bosta izkoriščala njunih zasebnih povezav v podjetju in da bo njun poslovni odnos povsem enak kot s preostalimi sodelavci.

Priporočam tudi, da se ob zaposlitvi dogovorita za zavezo prijateljstva, v okviru katere se oba strinjata, da njuno sodelovanje v podjetju ne sme omajati tudi njunega prijateljstva oziroma družinskih odnosov. Prav je, da se že v naprej dogovorita in tudi strinjata, da bosta v takšnih situacijah prekinila poslovno sodelovanje. Če se bosta že na začetku jasno dogovorila in razmejila osebno in poslovno življenje, lahko v nadaljevanju pričakujeta manj težav. To še ne pomeni, da jih ne bo, praksa pa potrjuje, da je z jasno razmejitvijo zasebnega in poslovnega življenja lažje voditi te sodelavce.

2. Pomembna je vztrajnost in doslednost pri vzdrževanju kondicije razmejevanja poslovnega in osebnega življenja.

Jasno postavljena pravila sodelovanja še ne pomenijo uspeha, če se teh pravil ne držita oba. Zato priporočam, da se oba držita svojih zavez in drug drugega opozarjata, če bo kateri izmed njiju prestopil mejo med poslovnim in privatnim življenjem. V privatnem življenju se ne pogovarjata o poslovnih problemih, še manj pa o morebitnih težavnih sodelavcih.

Tu mora odigrati vsak svojo vlogo. Direktor ne sme dovoliti, da njegov prijatelj ali družinski član v privatnem času ogovarja sodelavce. Tudi družinski član ali prijatelj v privatnem času ne sme komentirati poslovnih težav ali ogovarjati sodelavcev na pobudo direktorja. To so teme, ki spadajo v podjetje. Enako velja za zasebno življenje. O njem razpravljata med zasebnim druženjem. Takšen odnos morata spoštovati oba.

Andreja Janc Koderman, foto iz osebnega arhiva

3. Obnovimo tisto, česar ne želimo pozabiti.


Če sta oba postavila dobre temelje za njuno sodelovanje, še to ne pomeni, da bosta uspešna v razmejevanju poslovnega in osebnega življenja. Priporočam, da direktor izvaja letne ali razvojne pogovore z vsemi zaposlenimi. S svojim družinskim članom ali prijateljem pa v okviru razgovora izvedeta kratko analizo uspešnosti njunega razmejevanja poslovnega in osebnega življenja. Na tak način bosta obnovila njuno zavezo in hkrati morda tudi izboljšala poslovni odnos.

V človeški naravi je, da ljudje pogosto pozabimo svoje zaobljube, zato jih je smiselno od časa do časa tudi obnoviti.

Kako se odzvati, ko se pojavijo težave?

Če delodajalec ni postavil jasnih pravil že na začetku njunega sodelovanja, potem priporočam, da to storita čimprej, preden se pojavijo prve težave. Če pa so težave že tukaj, predlagam iskren pogovor in nujno postavitev jasnih mej. Pomembni so odločnost direktorja, jasno dogovorjena enaka pravila za vse in doslednost pri spoštovanju teh pravil. Če se eden izmed njiju ne bo držal postavljenih pravil, potem to lahko zamaje dobre odnose v podjetju. Če se dolgoročno izkaže, da njuno sodelovanje ni mogoče, potem je smiselno, da skupaj poiščeta rešitev, pa četudi bosta zaradi tega morala prekiniti njuno poslovno sodelovanje.