Kazen za nepremišljenost do 4000 evrov

»Delodajalec ne sme spraševati za podatke, ki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem,« je na vprašanje, ali na razgovorih delodajalci smejo spraševati kandidate, kje je zaposlen njihov partner in kakšno plačo so imeli v prejšnji službi, na zakon o delovnih razmerjih opozorila Branka Knafelc z Inšpektorata RS za delo.

Koliko je prijav delodajalcev, ki kršijo zakon z nezakonitimi vprašanji na razgovorih, na inšpektoratu težko rečejo, saj jih med vsemi kršitvami (približno 6500) ne opredeljujejo tako podrobno. Kazni, ki grozijo delodajalcem za tovrstne kršitve na razgovorih, znašajo med 1500 in 4000 evrov.

Kandidati delodajalce, ki jim na razgovorih postrežejo s tovrstnimi neprimernimi vprašanji, lahko prijavijo na inšpektorat tudi anonimno, a odgovorni poudarjajo, da je »potem težje ugotavljati in dokazovati kršitve, saj pri delodajalcih ponavadi ni mogoče najti prav veliko pisnih dokazov za tovrstno nezakonito delovanje«.

Fotografije, listine, priče kot dokazila

Ko se kandidat odloči, da bo inšpektorat opozoril na delodajalca z neprimernimi vprašanji, mora v prijavi navesti čim več podatkov o kršitelju, na kratko opisati kršitve, navesti datum in kraj razgovorov, na katerih so se zgodile. Dobrodošli so tudi dokazi, ki kažejo na sum storjene kršitve. Med tovrstno gradivo sodijo fotografije, listine, podatki o pričah, delavcih, ki so jim kršene konkretne pravice ...

»Dokazno gradivo pri prijavi ni obvezno, so pa podrobnejše informacije o domnevnih kršitvah inšpektorjem v pomoč pri ugotavljanju in dokazovanju kršitve, ki jo navaja prijavitelj,« je postopek prijave, ki ji sledi inšpekcijski nadzor, opisala Branka Knafelc.

Na inšpektoratu tistim kandidatom, ki so jih k tovrstnemu delodajalcu napotili z zavoda za zaposlovanje, predlagajo, naj ga obvestijo o svoji izkušnji. V skladu s svojimi pooblastili jo zavod namreč upošteva pri nadaljnjem napotovanju kandidatov k temu delodajalcu.

Če kandidat ocenjuje, da ga niso izbrali na razpisano delovno mesto zaradi nezakonitih vprašanj na razgovoru (bodisi da nanje ni želel odgovoriti bodisi ga delodajalec ni izbral zaradi vsebine njegovih odgovorov), bi lahko govorili tudi o diskriminaciji, so še opomnili na inšpektoratu.

»V takšnem primeru lahko neizbrani kandidat v 30 dneh po prejemu obvestila delodajalca zahteva tudi sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem,« so navedli še eno od možnosti, kako ravnati v primeru nezakonitih vprašanj.