Konec avgusta manj kot 98.000 registriranih brezposelnih

Delodajalci bi še več bi zaposlovali, a ni ustreznih kadrov.

Objavljeno
05. september 2016 14.03
regent zaposlitveni sejem
Milka Bizovičar
Milka Bizovičar

Ljubljana − Uradno je bilo avgusta v Sloveniji brez zaposlitve 97.895 ljudi. To je dobrih 1200 manj kot julija in 10.000 manj kot pred letom dni, nazadnje pa je bilo približno toliko brezposelnih septembra 2010. Avgusta se je na zavod na novo prijavilo 5439 ljudi, odjavilo se jih je 6661.

Med na novo prijavljenimi, ki jih je bilo 5,5 odstotka manj kot v istem mesecu lani, je bila dobra polovica posameznikov, ki jim delodajalec ni podaljšal pogodbe o zaposlitvi. Presežnih delavcev in stečajnikov je bilo dobrih 900, prvih iskalcev dela pa približno 650.

Gledano celotno leto 2016, se je delež tistih, ki so se na zavod prijavili zaradi poteka pogodbe, še povečal: od 56.417 prijav je bilo takšnih 58 odstotkov. V primerjavi z istim obdobjem lani je to 3,4 odstotka manj, hkrati pa se je za slabo desetino zmanjšalo število prijav zaradi presežkov in stečajev, za 11 odstotkov pa prvih iskalcev dela.

Od 6661 posameznikov, ki so se avgusta odjavili iz evidence brezposelnih, se jih je zaposlilo ali samozaposlilo 4338, to je 13 odstotkov manj kot avgusta lani. V celotnem letošnjem letu pa se je zaradi tega odjavilo šest odstotkov več ljudi kot lani, in sicer 53.634.

Infografika: Delo

Med iskalci zaposlitve je bilo avgusta 55 odstotkov prijavljenih že najmanj leto dni. Njihovo število se je v letu dni zmanjšalo za dobrih devet odstotkov, 13 odstotkov manj pa je iskalcev prve zaposlitve, ki predstavljajo 16 odstotkov brezposelnih pri nas, vsak peti pa je na zavodu kot trajni presežek ali stečajnik.

Starostna struktura iskalcev dela se je v letu dni spremenila najbolj v prid najmlajših (15-29 let). Brezposelnih je 18 odstotkov manj kot lani, te starosti je vsak peti iskalec dela. Najmanj, za slaba dva odstotka, se je zmanjšalo število starejših od 50 let, tako da jih je na sto brezposelnih že 36 te starosti.

Sodeč po letnih spremembah v izobrazbeni strukturi iskalcev zaposlitve delodajalci najbolj povprašujejo po srednješolsko in poklicno izobraženih kadrih. Ti predstavljajo dobro polovico brezposelnih, njihov delež pa je upadel za 12 oziroma 11 odstotkov. Čeprav je na zavodu najmanj ljudi s terciarno izobrazbo (18 odstotkov), se je njihovo število v zadnjem letu zmanjšalo samo za dobrih pet odstotkov.

Koga iščejo delodajalci?

Delodajalci so avgusta na zavodu za zaposlovanje najpogosteje iskali delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih − razpisanih je bilo 500 pozicij, 460 pa za voznike težkih tovornjakov in vlačilcev. Sledili so učitelji razrednega pouka ter vzgojitelji in njihovi pomočniki (po 380), nato natakarji, prodajalci in tudi kuharji, zidarji.

Cvetka Sreš, direktorica murskosoboške območne službe zavoda za zaposlovanje, kjer se je brezposelnost zmanjšala za več kot 13 odstotkov, pojasnjuje: »Zaposlitve v Avstriji na ta podatek ne vplivajo pomembno. V regiji veliko zaposlujejo podjetja iz tekstilno-oblačilne dejavnosti, na primer Boxmark Leather in Moda Mi & Lan, delavce iščejo v SGP Pomgrad ter podizvajalci, v kovinski industriji, omenim lahko še Carthago. Zaposlitev bi bilo še več, a povpraševanje in ponudba se ne srečata. Zdaj na primer podjetja iščejo kakšnih 40 električarjev.«