Tiskane izdaje
Na seznamu novoletnih zaobljub bo pri mnogih brezposelnih zapisana pridobitev službe. Želja zaposliti se, ni dovolj. Treba se je angažirati in si narediti načrt. »V njem mora oseba opredeliti, kaj sploh išče, v katerih panogah ima potencialne možnosti, da se zaposli. Če je specialist za neko področje, potem pogleda, kje v njegovi okolici so podjetja, ki se ukvarjajo s to panogo,« pravi Andreja Janc Koderman, direktorica Kadrovske asistence.
Zelo pomembno je, da se že na začetku geografsko omeji, kam se je nekdo pripravljen voziti. Veliko mladih iz manj gospodarsko razvitih regij se preseli v Ljubljano, ker so tam večje zaposlitvene možnosti. »Ne moremo reči, da mora vsakdo sprejeti tako odločitev, vsak si mora samo pri sebi razčistiti, ali je pripravljen narediti takšen korak, in če je, bo pošiljal prošnje za delo tudi podjetjem v Ljubljani ali v drugem okolišu, kjer se je pripravljen zaposliti,« poudarja Janc Kodermanova.
»Če se ni pripravljen seliti, bo imel fokus na ožje geografsko področje. Mora se odločiti, ali bo lahko iskal delo samo v svoji stroki ali lahko dela še kaj drugega, da porabi svoje znanje ali pa ima kje potencial, da lahko svoje znanje nadgradi,« še dodaja. Če nekdo ni vešč iskanja informacij o podjetjih, če ima pomanjkljivo znanje za opravljanje določenega dela, je smiselno, da si poišče pomoč. Brezposelni si verjetno ne bo najel zasebnega strokovnjaka za določeno področje, ker bo to zanj prevelik finančni zalogaj, lahko pa prek zavoda za zaposlovanje dobi ustrezno podporo, večinoma v obliki delavnic, kjer se lahko računalniško opismeni, se nauči pisati prošnje, gre na strokovni tečaj ali pridobi informacije od svetovalca.
»Če nekdo išče zaposlitev v tujini, mora iskati informacije o tistem trgu, in če ve, da ima težave s tujim jezikom, mora svojemu svetovalcu na zavodu povedati, da želi na tečaj tega tujega jezika,« pravi Janc Kodermanova in dodaja, da je vse odvisno od vizije posameznika, kje se vidi, v katerih panogah, v katerem delu, kje lahko ponudi svoje potenciale in veščine. Več ko ima opcij, lažje bo našel pravo zaposlitev.
Aktivni že med študijem
Že v času študentskih let je izjemno pomembno, da študentje sodelujejo s potencialnimi delodajalci – si poiščejo študentsko delo, sodelujejo pri projektih, ki jih podjetje izvaja s fakulteto. »Nekatera podjetja si najboljše študente rezervirajo že v prvem letniku, saj če je nekdo izjemno dober, je zelo pomembno, da ga podjetje pravi čas angažira in navduši za delo v svoji organizaciji,« pravi Janc Kodermanova.
Tisti, ki pa niso tako dobri, imajo malo večji izziv s tem, kako se dokazati. Potencialnim delodajalcem se lahko predstavijo tudi na kongresih in delavnicah, ki jih organizirajo le-ti, kar pa večinoma pomeni tudi določen strošek.
»Veliko je tudi brezplačnih delavnic, na katerih pa ni dovolj, da se jih iskalec zaposlitve udeleži in samo posluša, narediti mora vtis na delodajalca, postavljati dobra vprašanja, v odmorih debatirati z njimi, povedati, kaj ga veseli, kakšne so njegove karierne vizije, in seveda poskuša dobiti kak kontakt za osebni razgovor,« svetuje.
Andreja Janc Koderman Foto: osebni arhiv
V nekaterih panogah, ne v vseh, je plus pri zaposlitvi tudi delo posameznika na strokovni rasti, ko kandidat samoiniciativno raziskuje in piše prispevke, jih objavlja v določenem mediju ali svoje veščine izkazuje z določenimi aktivnostmi.
»Pravnik, ki piše članke o novih zakonih ali o pomenu že obstoječih, bo bolj zanimiv delodajalcem kot tisti, ki tega ne počne,« meni Janc Kodermanova. »Če je nekdo gasilec, je to plus, tudi če ga zaposlujemo za CNC-operaterja, saj s tem kaže, da je odgovoren.«
Zelo zgovorna je dejavnost na družbenih omrežjih
Nekatera podjetja izbirajo kandidate na podlagi njihove predstavitve na linkedinu in pri tem ni dovolj, da ima nekdo odprt profil in vsake toliko v komentar napiše, da išče službo. »Linkedin mora izkazovati posameznikovo angažiranost na različnih področjih in ne samo v povezavi z delom, za katerega se je izobrazil,« pravi Janc Kodermanova.
Pomembno je, da kandidat zapisuje in objavlja, če sodeluje v katerem društvu, pri dobrodelni prireditvi in predstavi, s katerimi idejami in dejanji je obogatil to skupino. Tudi facebook včasih pove več kot oseba na razgovoru.
»Če ima kandidat, ki pride na razgovor za službo, odprt profil, delodajalec lahko vidi, kako komentira in kaj objavlja. In če išče osebo za zahtevno delovno mesto, kandidat pa vulgarno in neprimerno komentira, potem seveda lahko podvomi o njegovi ustreznosti za to mesto,« razlaga Janc Kodermanova.
Skladnost vizije podjetja z vizijo kandidata
Zelo pomembno je, da si posameznik postavi življenjsko vizijo in cilj, ki ga želi doseči, njegova vizija mora biti podprta z aktivnostmi in cilji organizacije, v kateri se želi zaposliti. »Ni dovolj, da ima posameznik samo osebno vizijo o tem, koliko želi zaslužiti na mesec, potrebuje še strategijo, kako bo to dejansko izvedel, in šele ta strategija mu potem lahko omogoči ta zaslužek, ali prek lastnega podjetja ali prek določene organizacije,« poudarja Janc Kodermanova.
Pomembno je opredeliti, zakaj posameznik išče določeno delo, ali gre za golo preživetje ali ga delo veseli in želi v podjetju graditi svojo kariero. »Delodajalci si želijo predvsem teh drugih, ker tem delo pomeni izziv in z veseljem razvijajo sebe in hkrati podjetje, je pa pomembno, da se kandidat predstavi z vizijo o tem, kaj lahko prinese v podjetje in kako bo pomagal nadgraditi določeno storitev,« pravi.
Vsi seveda nimajo možnosti, da bi opravljali delo, ki jih veseli, in so prisiljeni sprejeti katerokoli delo, vendar »če ima kandidat življenjsko vizijo, da želi dolgoročno napredovati v vodjo, pa se zdaj zaposluje kot proizvodni delavec, je tudi napredovanje mogoče, samo angažiran mora biti, se dokazovati in delodajalcu tudi jasno povedati, kaj je njegov interes. Napredovanja sicer ne more pričakovati čez noč, morda pa bo čez pet ali deset let njegova vizija uresničena«, je prepričana Janc Kodermanova.
