Kupna moč našega dela je četrtino pod povprečjem EU

Karmen Hren: Ženske v povprečju prejemajo šest odstotkov nižjo plačo od moških, kar v neto znesku pomeni 65 evrov.

Objavljeno
27. april 2017 19.37
shutt*denarnica
Miha Jenko
Miha Jenko

Ljubljana – Naša kupna moč je zaradi posledic gospodarske krize še 25 odstotkov nižja od povprečja Unije, se pa pri povprečnih plačah položaj zadnje čase nekoliko izboljšuje, pravi namestnica generalne direktorice statističnega urada (Surs) Karmen Hren.

Koliko si Slovenci lahko privoščimo od rezultatov svojega dela? Kje smo po kupni moči v primerjavi z evropskim povprečjem in kakšni so trendi?

Glede na povprečje Unije je kupna moč slovenskega prebivalca približno 25 odstotkov nižja od kupne moči povprečnega prebivalca EU. Na trende je zelo vplivala gospodarska kriza. Nekje do let 2008, 2009 se je ta razlika do EU zmanjševala, potem pa je prišla kriza in so se razlike znova povečevale. Zdaj upamo, da bo Slovenija začela ponovno zmanjševati razlike do povprečne razvitosti in povprečne kupne moči prebivalcev Unije.

Pričakovali bi, da bi se te razlike že začele zmanjševati, saj od leta 2014 imamo od dva- do triodstotno letno gospodarsko rast.

Vsaj zdaj občutnih sprememb še ni videti, ker to ni odvisno le od naše gospodarske rasti, temveč je pomembna tudi razlika do gospodarske rasti, ki jo dosegajo druge države članice Unije.

Statistiki ugotavljate, da smo v Sloveniji po deležu števila zaposlenih za določen čas v nekaterih kategorijah, recimo pri mladih, prvi v Uniji. Kaj to pomeni? Da imamo tako fleksibilen trg dela, da imamo nadpovprečen delež prekarnih delavcev? Kako si to razlagate?

Pri deležu zaposlenih za določen čas smo prvi pri mladih, torej pri prebivalcih, starih do 24 let. Velik vzrok za to so tudi zaposlitve prek študentskega servisa, ki so že same po sebi zaposlitve za določen čas. Same prekarne oblike zaposlitve morda v teh starostnih skupinah še niso tako izrazite. Tako da vsaj v tej najmlajši skupini težko rečemo, da gre za prekarno zaposlovanje, gre pa za zaposlitve prek študentskega servisa.

Za povečavo kliknite na grafiko

Kako pa slovenska država davčno obremenjuje stroške dela? Kako je naše delo davčno zanimivo za državo, za vlado?

Stroški dela so davčno obremenjeni z malo manj kot 40 odstotki. Približno tolikšen del plače gre za davke in socialne prispevke, s tem so naše davčne obremenitve rahlo višje od povprečja EU.

Kakšne so še značilnosti delovno aktivnih prebivalcev Slovenije, če se primerjamo z drugimi članicami Unije? Očitno odstopamo predvsem po manjših deležih zaposlenih v najmlajši in najstarejši starostni kategoriji.

Slovenija odstopa predvsem po zelo nizki stopnji delovne aktivnosti nekoliko starejše populacije. To so prebivalci, stari od 55 do 64 let. V tej starostni skupini je pri nas zaposlenih le približno 38 odstotkov ljudi. Na primer v Uniji je na drugi strani tega spektra Švedska, ki ima zaposlenih še enkrat več ljudi v tej starostni skupini. Če je pri nas zaposlen vsak tretji, so na Švedskem zaposleni trije od štirih prebivalcev v tej starostni skupini. Pri tej skupini tako res zelo odstopamo.

Kar zadeva nagrajevanje dela, na Slovenskem izstopa statistični podatek, da je povprečna neto plača v državi že nekaj časa nekako »prilepljena« na približno tisoč evrov, nekaj deset evrov čez. Kako to, da se to število ne premakne navzgor, saj imamo že dobra tri leta solidno gospodarsko rast?

To število se ne premakne zaradi posledic krize in vsega, kar je kriza prinesla. V zadnjem obdobju se razmere malo izboljšujejo. So se pa v začetku krize zlasti zmanjšale plače, še posebno v zasebnem sektorju, malo kasneje pa z Zujfom tudi plače v javnem sektorju. Kakšno leto ali dve se plače mogoče krepijo, vsaj nominalno. Če pa izločimo vpliv inflacije, so plače na tako rekoč enakih ravneh kot v predhodnih obdobjih.

Namestnica generalne direktorice Statističnega urada Karmen Hren. Foto: Roman Šipić/Delo

Ste pa statistiki tudi izmerili razlike med plačami med spoloma. Kaj je pokazala primerjava plač moških in žensk?

Plače žensk so v povprečju šest odstotkov nižje od plač moških, kar v netu znesku pomeni približno 65 evrov na mesec. Seveda so velike razlike med dejavnostmi. Največja negativna razlika v škodo žensk je v bančništvu, zavarovalništvu in v zdravstvu, socialnem varstvu. Samo tri dejavnosti so takšne, kjer imajo ženske v povprečju višje plače od moških. To je v prometu, gradbeništvu in delu komunalnih dejavnosti.

Kako pa to statistično pojasnjujete?

Verjetno je v teh dejavnostih, kjer je delo žensk bolje plačano, zaposlenih relativno malo žensk, ki pa opravljajo relativno bolje plačana dela. V dejavnostih, kjer je razlika ravno obratna (recimo zdravstvo) je poklicna struktura v dejavnostih takšna, ki to pojasni. Recimo v zdravstvu je med zdravniki morda več moških, medicinske sestre pa so ženske. Ta tipičnost poklicev tako vpliva tudi na razlike v plačah.

Kako se je v celotnem obdobju slovenske samostojnosti od leta 1991 gibalo vrednotenje našega dela? Je zdaj delo materialno bolj cenjeno, kot je bilo?

Če gledamo čisto z vidika kupne moči in dohodkov zaposlenih v Sloveniji, lahko rečemo, da se je v teh 25 letih kupna moč naših dohodkov kar precej povečala. Obdobje krize je ta proces nekoliko ustavilo, ga zavrlo. A na splošno si zdaj vsaj povprečni (ne pa tudi vsak) prebivalec Slovenije lahko privošči precej več, kot si je lahko privoščil nekoč takrat.

Je torej prihajajoči praznik dela lahko zdaj vsaj s tega materialnega vidika kaj bolj vesel, kot je bil nekoč?

To pa je vprašanje. Ljudje imajo zdaj tudi čedalje večje oči (smeh) in posledično je lahko njihovo zadovoljstvo manjše. Ali bo praznik bolj vesel, ne vem, a v vsakem primeru so sedanje razmere takšne, da smo lahko, vsaj kar zadeva zaposlenost oziroma brezposelnost v Sloveniji, zdaj bolj optimistični, kot smo bili v zadnjih nekaj letih po krizi.

Pravite, da se zaposlenost zdaj povečuje za tri odstotke na leto.

Tako je. Število brezposelnih se je v Sloveniji zmanjšalo na 80.000, to je najmanj v zadnjih šestih letih, delovno aktivnih je bilo konec lanskega leta 915.000 prebivalcev. Pa tudi napovedi za v prihodnje so zdaj tudi precej optimistične. Slovenska podjetja so precej optimistična glede novega zaposlovanja.