Tiskane izdaje
Kakšen bo trg dela v letu 2018? Kaj lahko od leta, v katero smo vstopili polni optimizma, pričakujejo zaposleni, pa tudi ostali, ki na svojo priložnost še čakajo? Strnili smo mnenja več institucij.
Aktivirati starejše
Tatjana Čerin, GZS: Makroekonomska gibanja obetajo rast plač, tudi minimalne, in to že z januarjem. Plačna politika bo sicer od podjetja do podjetja različna, v gospodarstvu bo omejena z rastjo produktivnosti. Zbornični nastavki za razvojno partnerstvo treh generacij 2018–25 merijo na dvig dodane vrednosti na zaposlenega s sedanjih 42.000 na prek 60.000 evrov, izvoz pa z 32 milijard na 50 milijard evrov. Gre za zahtevne cilje, ki jih bo moč uresničiti samo z intenzivnim vlaganjem v kadre.
V tej luči bi morala Slovenija povečati delež delovno aktivne populacije, starejše od 55 let, z 41 odstotkov v letu 2016 na vsaj 50 odstotkov do leta 2025. Zato GZS predlaga vrsto ukrepov, med drugim: večja vlaganja podjetij v izobraževanje in prilagoditev delovnih mest potrebam starejših, odpravo zakonskih in drugih omejitev, ki poslabšujejo zaposljivost starejših, mentorske sheme za prenos znanja, manjšo delovno obremenitev, tudi s postopnim skrajševanjem delovnega časa starejših, subvencije države za ta namen, promocijo zdravja in boljših delovnih pogojev na delovnem mestu (kar GZS že promovira), sodelovanje delodajalcev in sindikatov pri motiviranju starejših za pridobivanje novih znanj in spretnosti ...
Demografija lahko zavre rast
Umar: Zaposlenost se bo povečevala zlasti v dejavnostih, povezanih z izvozom, višja domača potrošnja pa bo še naprej podpirala rast v na domači trg usmerjenih storitvah. Z oživitvijo investicij bodo več zaposlovali tudi v gradbeništvu. Plače v zasebnem sektorju bodo rasle skladno z gospodarsko rastjo, znižanjem brezposelnosti in s tem povezanimi omejitvami pri iskanju usposobljenih delavcev v nekaterih delih gospodarstva. Zaradi skrbi za ohranitev konkurenčnosti bo rast plač tam omejena z rastjo produktivnosti, medtem ko bo v sektorju država, upoštevaje zadnje plačne dogovore, letos in prihodnje leto ostala relativno visoka.
Demografski dejavniki oz. pričakovano zmanjšanje števila delovno sposobnih prebivalcev bi v prihodnjih letih – ob sedanji urejenosti trga dela in pokojninskega sistema – lahko sčasoma znižalo potencial za gospodarsko rast. Zato je treba trg dela in izobraževanje prilagoditi tako, da bodo delavci dalj časa ostajali aktivni in da bo bolje izkoriščen potencial vseh generacij.
Ustvarjati bo treba kakovostna delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, vključevati prikrajšane in na trgu dela slabo zastopane skupine, prilagajati delovna mesta, delovni čas in organizacijo dela demografskim spremembam in tehnologiji, času prilagoditi izobraževalni sistem, krepiti kulturo vseživljenjskega učenja.
Magnet so jasne vrednote
Team building akademija, Dani Polajnar: Zaposlovalci bodo iskali prave kadre, zaposleni pa bodo imeli večjo izbiro (primernejših) delovnih mest. To pomeni večji »boj« med zaposlovalci, da bodo svoja prosta mesta zapolnili s pravimi ljudmi, ki bodo na pravih mestih delali prave stvari. Če bodo delodajalci želeli obdržati svoje zaposlene oz. pridobiti nove, jim bodo morali ponuditi nekaj, česar drugje ne bodo dobili.
Klasični motivacijski vzvodi (plača, delovni pogoji, možnost za razvoj …) ne bodo več dovolj. Podjetja bi morala razvijati unikatnost, ki se izraža skozi njihovo kulturo. Magnet za zaposlene so lahko jasno opredeljene vrednote, ki jih podjetje dejansko živi tudi v praksi. Če zaposleni v teh vrednotah najdejo sebe, potem tudi bonbončki, kot je na primer višja plača, ne bodo vplivali na odločitev o odhodu.
Drugi pomemben motiv je zavzetost za delo, ki je zdaj skromna (zaradi slabih šefov in netimskega dela ekip). Podjetja, ki bodo sposobna razviti okolje, ki bo pritegnilo zavzete zaposlene, bodo imela več možnosti za poslovni uspeh. Bistveno vlogo pri tem ima kultura, ki spodbuja timsko delo, ter vodja, ki vodi tim oz. oddelek/podjetje.
Delodajalci so začeli ukrepati
Trenkwalder, Alenka Kraljič: Nastajajo nova delovna mesta, naraščajo potrebe po več zaposlenih na že sistemiziranih delovnih mestih, po njihovi boljši usposobljenosti, po medgeneracijskem sodelovanju. Gospodarske okoliščine so že prisilile delodajalce v spremembo kadrovskih praks. Zato, da bi zadržali obstoječe kadre, so nekateri že spremenili sisteme nagrajevanja, začeli uvajati nagrade, dodatke, zviševati osnovne plače. Tak primer je prihod Magne, ki je dvignil plače na štajerskem trgu dela. Delodajalci so začeli izpopolnjevati mentorske sisteme, štipendiranje, prakso, a kljub temu težko pridobijo interesente. Če se bo pomanjkanje delavcev nadaljevalo, bodo morali intenzivneje iskati kader tudi v tujini.
Že zelo dolgo ni bilo toliko priložnosti za zamenjavo zaposlitve. Ljudje so sicer pri tem še zelo previdni, delodajalci pa se trudijo dobre delavce zadržati. Ponekod ne gre brez kompromisov, zaposlijo tudi manj usposobljene, dalj časa neaktivne, starejše delavce. Danes lahko dobi zaposlitev vsakdo, ki je motiviran za delo in učenje. Pasti so lahko skrite kvečjemu v posamezniku, ki se ne zmore ali noče prilagoditi potrebam delodajalca.
