Tiskane izdaje
V času, ko prevelika izbira za odločitev o poklicni in življenjski poti v nas sproža občutke nelagodja in pritiska namesto svobode, je najbolje slediti notranjim občutkom, željam, pa tudi talentom. Temu je sledila Lucija Brezočnik, ki ruši sicer že presežene stereotipe o tem, da je programiranje zgolj domena moških.
Asistentka in doktorska študentka na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru je namreč prva ženska, ki je na 50. tekmovanju študentskih znanstvenih člankov Inštituta inženirjev elektrotehnike in elektronike (IEEE) iz Evrope, Azije in Bližjega vzhoda (regija 8) osvojila prvo mesto.
»Slovenska sekcija IEEE vsako leto priredi izbirno tekmovanje študentskih znanstvenih člankov v okviru Elektrotehniške in računalniške konference v Portorožu. Avtor najboljšega članka iz vsake študentske veje v sekciji ima pravico do sodelovanja na študentskem tekmovanju IEEE regije 8. Leta 2016 sem kot prva ženska zmagala s svojim člankom Izbira atributov pri klasifikaciji na osnovi optimizacije z rojem delcev, angleško verzijo, brez podatkov o avtorju in fakulteti, s katere prihajam, sem nato poslala na razpis za regijsko tekmovanje. Bila sem zelo ponosna, ko sem marca prejela obvestilo, da se je moj članek uvrstil v finalni del tekmovanja, med pet najboljših. Poleg mojega so se v finale uvrstili še trije študentski članki iz Belgije in eden iz Madžarske. Ustne predstavitve smo imeli lani poleti v okviru konference Eurocon 2017 na Ohridu v Makedoniji,« je Brezočnikova opisala svojo izkušnjo.
Znanstvenega članka na temo trenutno aktualnega strojnega učenja sicer ni napisala z namenom, da ga pošlje na tekmovanje. Pravzaprav je šlo za nadgradnjo ideje magistrske naloge, v finalu pa je bila edina s prispevkom iz računalništva, zato niti ni vedela, kaj naj pričakuje. »Članek govori o tem, kako lahko iz kopice podatkov izluščimo tiste najbolj informativne informacije,« je pojasnila in dodala, da njen algoritem odpira veliko možnosti za sodelovanje z medicino in biologijo.
Od predane študentke
Njeno zanimanje za teme študija in raziskovanje določene problematike je pomemben dejavnik njenega uspeha. Kot je povedala v lanskem intervjuju za revijo Ona, so jo že od otroštva zanimale tehnične stvari, saj je pri njih hitro videla, kaj dela prav in kaj narobe.
Z zmago na odmevnem tekmovanju si je izboljšala položaj v IEEE Slovenija, januarja letos pa je postala tudi predsednica afinitetne skupine Women in Engineering (WIE) v Sloveniji. V svetu je to največje profesionalno združenje za podporo inženirk in znanstvenic, cilj je tudi navdihovati dekleta, da sledijo svojim poklicnim akademskim interesom h karieri v inženirstvu.
»Zastopanost žensk v inženirskih poklicih je premajhna, že pri predavateljih na fakulteti je razmerje močno v korist moških, tudi v ZDA je podobno,« pojasnjuje Brezočnikova in dodaja, da ženska, ki se odloči za tehniški poklic, postane del manjšine, kar mnogim ne ustreza. »To je problem, ki ga bo treba v prihodnosti obravnavati.«
Priložnost si moraš
In kako se odločiti za poklicno pot oziroma smer študija? Brezočnikova meni, naj se mladi ne ozirajo na stereotipe, ki morda veljajo za določene smeri. Tudi sama je izbrala področje, ki na prvo žogo ni ženska domena. Mladi naj se brez zadržkov in strahu udeležujejo tekmovanj v znanju s področja, ki jih veseli in na katerem so uspešni.
Sama je ponudbo za delo na fakulteti, kjer je kot ženska v manjšini, dobila že med študijem, in se tako zelo hitro znašla v akademskih krogih, »bolj po naključju kot odločitvi«. Trenutno je z delom asistentke zadovoljna, a potarna, da je delo težko usklajevati z raziskovalnim delom, saj je veliko birokratskih zahtev, ki vzamejo veliko časa. »Poletni meseci pa so čas, ko se posvetim konkretnemu raziskovanju.« Ne zapira si možnosti za tujino, denimo v okviru izmenjave, a to trenutno zaradi dela asistentke niti ne bi bilo izvedljivo. »Če bi dobila dobro ponudbo iz tujine, bi morda tam ostala, je pa res, da mi je Slovenija všeč.«
Recept za vrhunski
Znanstvenica in nagrajenka za izvirni znanstveni članek pravi, da je v člankih težko na nekaj straneh predstaviti bistvo: od predstavitve ideje in pregleda že objavljenih, sorodnih del, preteklih problemov do predlaganih novih rešitev. »Prav slednje je najpomembneje, da ponudiš rešitev za znan problem, to podkrepiš z rezultati in statistično analizo. In že si na dobri poti za objavo.«
Recepta za nagrajen znanstveni članek torej ni, zato je bolje, da sledimo in razvijamo talente. Morda tudi takšne, s katerimi bi bili sposobni sprogramirati algoritem, ki bi nam ponudil najoptimalnejšo odločitev v poplavi prevelike izbire.
