Med barakarji na Papui Novi Gvineji

Antropologu in etnologu Jaki Repiču je najbolj všeč spoznavanje novih ljudi, različnosti in njihovih pogledov na svet.

Objavljeno
26. november 2015 22.35
Mojca Finc
Mojca Finc

Jaka Repič se je pred dobrim desetletjem na Papui Novi Gvineji povabil v barakarsko naselje, tako imenovani slum, in preučeval življenje njegovih prebivalcev. V Argentini je bival pri slovenski družini in se poglobil v izseljensko tematiko; nazadnje je na južni polobli raziskoval pred mesecem dni. Je antropolog oziroma etnolog, ki raziskuje in predava.

»Antropologijo in etnologijo imam za dve razvojni disciplini, ki sta se združili leta 1990. Ena se je razvila bolj v zahodnem svetu in je preučevala teme v kolonialnem okolju, druga v srednjeevropskem prostoru, ukvarjala se je s svojim ljudstvom. Združevala so ju podobna vprašanja – o človeku, kulturni različnosti, načinih življenja,« je na vprašanje, s katerim nazivom se predstavlja, odgovoril Jaka Repič, zaposlen kot izredni profesor za področje kulturne antropologije in namestnik predstojnika Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Privlačnost znanosti

Antropologija ga je pritegnila s kulturno različnostjo sveta. »Pot me je med srednjo šolo in fakulteto odnesla v Veliko Britanijo, tam sem se seznanil s klasično antropološko literaturo, ki me je posrkala vase. V srednji šoli sem hotel pogledati svet zunaj naših meja, rad sem potoval, poskušal sem razumeti različne oblike družbenih pojavov, različne načine življenja, različno dojemanje sveta med ljudmi. Vse to, kar me je zanimalo, sem našel v študiju,« se je temeljev za kariero antropologa spominjal sogovornik, ki se je po doktoratu (bil je mladi raziskovalec) zaposlil na fakulteti kot asistent; zanimala sta ga raziskovanje, znanost.

Zaposlitvene možnosti pred desetletjem so bile dobre. »V študijski program nas je bilo vpisanih približno 20. Zaposlitev smo po študiju našli v ožjem strokovnem smislu. Od 90. let prejšnjega stoletja pa se je program precej razširil, zgodil se je miselni preskok, delo antropologa je preseglo klasično zaposlitev. Zdaj so smeri in znanja, s katerimi opremljamo študente, zelo različni. Antropolog se lahko zaposli tudi v turizmu,« je razmišljal Repič.

»Urbana antropologija se ukvarja z družbenimi procesi in načini življenja v mestih, vključuje raziskave življenja v barakarskih naseljih, oblikovanje novih skupnosti in identitet v mestu ter vzpostavljanje razmerja vas–mesto. Transnacionalna pa se osredotoča na migracije. Preučujemo, denimo, kako ljudje, ki se selijo, ohranijo stike z domovino, kakšne nove stike navezujejo, ali so to ekonomski, kulturni, morda je temelj zanje nostalgija,« je opisal svoja področja.

Pristen odnos

Delo na terenih, kamor na oddelku usmerjajo študente, traja teden dni ali pa ga opravijo čez vikend, Repič se odloča za eno- do trimesečno. »Nekateri raziskujejo na terenu tudi po leto ali leto in pol,« je razkril. Med študijem je preučeval Rome v Sloveniji, namen tega pa je bil razumeti meje in načine družbenega oblikovanja kulturnih razlik med njimi in okoliškimi prebivalci.

Dva meseca je bil na Papui Novi Gvineji, največ se je – osredotočen na Argentino – ukvarjal s Slovenci po svetu. Pri raziskovalnem delu mu je najbolj všeč spoznavanje novih ljudi, različnosti in njihovih pogledov na svet. »Načeloma so mi naklonjeni. Treba pa je ustvariti pristen, osebni prijateljski odnos, ker tako pridobijo večje zaupanje in se bolj odprejo,« je poudaril.

Kako so ga sprejeli v barakarskih naseljih na Papui Novi Gvineji, kjer ga je zanimalo, kako v urbanem okolju nastajajo družbene identitete? »To raziskovanje je bilo zame prijetna izkušnja. Bili so zelo gostoljubni. Čeprav slumi veljajo za nevarne, se je izkazalo obratno. Lepo so me sprejeli in poskrbeli zame, ta pozitivna drža pa mi je omogočila lažje spremljanje, kaj se v naselju dogaja, kakšni so njihovi odnosi, kako upravljajo svoje življenje v mestu, kakšne težave imajo,« je odgovoril Repič. Predlani in lani je zanimivo terensko delo opravil v Bohinju pri družini, ki ima v lasti sirarno.