Miselnost desetletje za razvojem in potrebami

Šolski sistem ne izobražuje za prihodnost, sloni na znanjih, ki so bila za uspeh ključna v preteklosti.

Objavljeno
25. marec 2017 18.00
Sonja Kolarič
Sonja Kolarič

Tako delodajalci kot zaposleni morajo biti dovzetni za stalne spremembe, saj samo te prinašajo napredek in razvoj. »Na spremembe v organizacijah se v povprečju navajamo od tri do pet let, včasih mine tudi cela generacija, torej 20 do 25 let, da določene stvari vzamemo za svoje in nehamo jamrati o tem, kako je bilo včasih lepše in boljše,« pravi profesorica psihologije dela in organizacij Eva Boštjančič.

Kot dodaja, je pri tem, kako hitro se bomo kot družba prilagodili na določene spremembe, veliko odvisno od okolja, v katerem živimo in delamo, kako nas to okolje spodbuja in si želi sprememb, in pa od posameznikov, njihovih možnosti in priložnosti ter kako se spodbuja njihov razvoj.

»V Sloveniji stopicamo od pet do deset let za razvojem in potrebami družbe, želimo si ujeti vlak, ki nam uhaja,« pravi Boštjančičeva. Rešitev vidi v prestrukturiranju šolskega sistema, ki bi moral biti usmerjen v potrebe in kompetence prihodnosti, ne pa se spraševati, katera znanja smo za uspešen razvoj potrebovali nekoč.

Prav tako bi morali dati več priložnosti zaposlenim kot tistim, ki na trg dela šele prihajajo, da predlagajo nove pristope, predstavijo svež pogled na delo, in jim kljub morebitnim začetnim neuspehom ideje dovoliti, da eksperimentirajo naprej.

»Če se nenehno držimo enakega načina delovanja, sprememb ne moremo pričakovati, in če delodajalec ni dovzeten zanje, je razvoj negotov. Le praksa lahko pokaže, kaj podjetje dela dobro in kje bi lahko drugače.«

Sprememba – priložnost za osebnostno in strokovno rast

Motivacijo za vztrajanje in izpopolnjevanje znanja na delovnih mestih, ki niso gotova, po mnenju Boštjančičeve lahko iščemo na eni strani v zgodovini, ki je pokazala, da spremembe vodijo v napredek. Individualno pa sprememba pomeni osebnostno in strokovno rast – tudi če je včasih ta sprememba na slabše, če človek ob njej doživi več stresa ali porabi več energije, kot bi jo sicer.

Motivacija je močno odvisna od posameznikovih osebnostnih lastnosti, ali je odprt za nove priložnosti in izkušnje, pripravljen na tveganja, kako prenaša stresne situacije. Pomembni pa so tudi razlogi zanjo: ali dela zato, da zasluži, ali pa tudi zaradi osebne želje, da nekaj spremeni, dokaže. Šele ko vse te dejavnike združimo in ko se prekrijejo, lahko govorimo o uspešnih kariernih zgodbah.