Tiskane izdaje
Glede na povezanost našega gospodarstva s tujimi trgi in predvsem z nemško govorečim območjem, smo preverili, ali in kako se temu prilagajajo na fakultetah. Ali se študenti tudi po srednji šoli učijo jezikov, ki jih bodo v karieri zelo verjetno potrebovali?
Ugotovili smo, da tehniške fakultete tuje jezike ponudijo predvsem kot izbirni predmet.
Na ljubljanski kemijski fakulteti se študenti prvostopenjskih programov lahko odločijo za tehniško angleščino, na doktorskem študiju pa v angleščini poteka del predavanj, ki jih izvajajo gostujoči predavatelji.
Zelo podobno je na fakulteti za matematiko in fiziko. Na oddelku za fiziko je v zadnjih letih na doktorski študij vpisanih veliko tujih študentov, tako da je večina predavanj v angleščini. Tujega jezika študenti tega oddelka nimajo na predmetniku, so pa na fakulteti prepričani, da njihovi študenti angleščino večinoma dokaj dobro obvladajo, strokovnega izrazoslovja pa se naučijo iz angleških učbenikov ter ob pripravi seminarskih del.
»Če študent ne bi imel zadovoljivega znanja angleščine, bi lahko študent izbral pouk angleškega jezika na kateri od drugih fakultet kot izbirni predmet, vendar takega primera še nismo imeli,« pojasnjujejo na fakulteti.
Področje računalništva in informatike je tesno povezano z angleškim jezikom, zato ga na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani študentom ponujajo kot izbirni predmet. Druge tuje jezike se v okviru izbirnih predmetov lahko učijo na drugih fakultetah.
Na željo delodajalcev poglabljajo znanje angleščine
Tudi na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko na mariborski univerzi v izobraževalne programe večinoma vključujejo angleški jezik, le mehatroniki lahko izberejo tudi nemščino. Za angleški jezik so se odločili, ker je jezik komunikacije na področjih tehniških disciplin, ki jih poučujejo na njihovi fakulteti, in ker je postal tudi globalni jezik, o uvedbi dodatnega tujega jezika ne razmišljajo.
»Redno in aktivno sodelujemo z morebitnimi delodajalci naših študentov in glede na razvojne potrebe gospodarstva usklajujemo študijske programe. Do zdaj ni bilo želja po tem, da bi študenti obvladali več jezikov, ampak, da bi bolje znali angleško,« pojasnjujejo na fakulteti. Tako so povečali obseg seminarskega in projektnega dela, več je javnih predstavitev, pogostejša je uporaba angleške strokovne literature.
Študijski programi na ljubljanski fakulteti za strojništvo večinoma ne vključujejo tujih jezikov, se pa nekateri izbirni predmeti izvajajo v angleškem jeziku. Spodbujajo pa študente, da se odločijo za študentske izmenjave in tako izboljšajo znanje tujih jezikov.
Bližje meji so za več nemščine
Veliko bolj kot na ljubljanski so študiju tujih jezikov naklonjeni na mariborski fakulteti za strojništvo: študentje se lahko učijo tako angleški kot nemški jezik. Na fakulteti študenti samo še dopolnijo znanje, ki so ga osvojili v srednjih šolah. »Znanje teh dveh jezikov zahtevajo tudi morebitni delodajalci naših študentov. Ker je veliko naših študentov z območij blizu avstrijske meje, je še toliko pomembneje, da poleg angleškega obvladajo tudi nemški jezik,« pojasnjujejo na Fakulteti za strojništvo v Mariboru.
Izbor je povezan z učnimi cilji
Na družboslovnih fakultetah imajo študenti veliko več možnosti pri izbiri tujejezičnih predmetov. Na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru imajo na voljo dva, učni program pa predvideva določeno stopnjo predznanja zato se mladi največkrat odločijo za jezik, ki so ga opravljali na maturi. Na ljubljanski ekonomski fakulteti pa sta na izbiro poleg omenjenih dveh še francoščina in italijanščina.
»Izbor jezikov je povezan z učnimi cilji študijskih programov, ki nastajajo tudi na podlagi usmeritev zaposlovalcev,« pojasnjujejo na fakulteti. »Ker se jezik stroke poučuje na višjih ravneh, se fakultete večinoma odločajo za izbor jezikov, ki jih študenti obravnavajo že v srednjih šolah,« pojasnjujejo na FDV, kjer poučujejo angleški, nemški, italijanski, francoski, španski in ruski jezik.
Ljubljanska filozofska fakulteta ponuja največji izbor študijev tujih jezikov. »Gre za filološki študij in ne samo za osvajanje komunikacijske ravni posameznega tujega jezika, zato je število razpisanih mest na posameznih študijskih programih prilagojeno potrebam po znanju določenega jezika, tudi izobraževalnemu sistemu učenja tujih jezikov v osnovnih in srednjih šolah,« pojasnjujejo na filozofski fakulteti.
Infografika: Delo
Največ zanimanja je za študij angleščine, ruščine, španščine, japonščine in korejščine. Zanimanje za angleški jezik je že tradicionalno, pri drugih jezikih pa je med drugim čutiti vpliv sodobnih interesnih trendov, tudi gospodarskih. Ker se svet, tudi Slovenija, odpira vse bolj tudi na Vzhod, ponujajo tudi študij azijskih jezikov.
»Rusija je že nekaj časa pomemben partner mnogih slovenskih podjetij, španščina je za kitajščino in angleščino tretji svetovni jezik in njegova uporaba ponuja ogromno možnosti pri zaposlitvi,« ocenjujejo na filozofski fakulteti.
Infografika: Delo
