Tiskane izdaje
Iskanje dela
Nemalokrat se kadroviki že pri opravljanju zaposlitvenih razgovorov srečajo z neodgovornim vedenjem iskalcev zaposlitve, ki sicer trdijo, da resno iščejo službo.
Žal nekateri pojmujejo iskanje dela kot formalnost, ki jo morajo opraviti, da zadostijo birokratskim potrebam nekaterih institucij.
Dogaja se, da na zaposlitveni razgovor pride kandidat, ki je povsem nepripravljen. Ne ve niti, katera je glavna dejavnost podjetja, s čim se podjetje ukvarja, ne pozna njegove strukture. Na vprašanje, zakaj prihaja na razgovor, preprosto pove, da je le prišel pogledat, kako je videti ta služba. Tudi med zaposlenimi se najdejo nemotivirani, pasivni, nepripravljeni na prilagajanje v timu ali se ne želijo dodatno izobraževati in rasti s podjetjem.
Razumem, da vsak kandidat išče tudi varno zaposlitev in ne želi delati v podjetju, ki je na »slabem glasu«. Žal so med podjetji tudi taka, ki nimajo urejene plačilne politike, slovijo po slabih delovnih odnosih, se ne ukvarjajo z zaposlenimi in jih ne cenijo dovolj. Zato je prav, da vsak preveri bodočega delodajalca.
Ne tratite časa z menoj ...
Ogromno pa je na srečo tudi podjetij, ki delujejo pošteno. Pred kratkim sem se srečala s finančno močnim podjetjem, ki med drugim redno izplačuje vse svoje obveznosti, plače, regres in tudi trinajsto plačo, božičnico ter nagrade za nadurno delo in nadpovprečno učinkovitost. Pa vendarle imajo težave s pridobivanjem novega kadra. Naj omenim le dva dogodka, ki sta se jim zgodila v mesecu dni. Objavili so oglas za zaposlitev in ob izteku roka povabili na razgovor najbolj primernega kandidata.
Čeprav je bil iz oddaljenega kraja, bi ga izbrali zaradi njegovih znanj in poklica, ki je že tako ali tako deficitaren. Kandidat jih je dan pred razgovorom poklical in povedal, da se tako daleč že ne bo vozil v službo. Da se je prijavil na zaposlitveni oglas zgolj zato, da zadovolji zahtevam zavoda za zaposlovanje o število poslanih življenjepisov. Kot je še dejal, lahko pride na razgovor, da bi mu v podjetju dali potrdilo o zglasitvi, vendar naj ne tratijo časa z njim še za kaj drugega.
Potem je delodajalec le našel drugega kandidata in ga takoj zaposlil. Delavec, ki živi nekaj kilometrov stran od delovnega mesta, je že prvi dan zamudil na delo 15 minut, naslednji dan pet minut, tretji dan sploh ni več prišel. Zvečer je poslal sporočilo, da je zbolel, naslednjih nekaj dni ga ni bilo. Potem sta se z delodajalcem le dobila, delavec je bil pripravljen ostati, če bi delodajalec upošteval njegove pogoje. Seveda sta prekinila sodelovanje.
Preverite podjetje
Iskalci zaposlitve nemalokrat narekujejo način dela in pogoje, po katerih bi se želeli zaposliti, sami pa ne sprejemajo delodajalčevih pravil. Res je, da iskalec zaposlitve svobodno odloča, kdaj oziroma pri kom se bo zaposlil. Ne more pa v podjetju postavljati svojih pravil. Če nič drugega, je treba upoštevati osnove bontona in delovne etike. Smiselno je, da delodajalci pred zaposlitvijo kandidate preverijo z ustreznimi psihološkimi testi. Ti so prilagojeni za določeno delovno mesto, z njimi se predvidi obnašanje osebe na njem.
Prav je, da se tudi iskalci zaposlitve čim bolj seznanijo s podjetjem, saj si verjetno ne želijo po nekaj mesecih zaposlitve razočarano oditi. Z neformalnimi informacijami, ki jih lahko pridobijo od zaposlenih, lahko dobijo vpogled v trenutno razpoloženje, ki vlada v podjetju. Poizvejo lahko o plačilni politiki, kakšni so medsebojni odnosi, ali jim podjetje lahko omogoča karierno rast.
