Tiskane izdaje
Podatki o upadu brezposelnosti zvenijo kakor dobra novica, toda – kot je ponavadi pri statistiki – hudič se skriva v podrobnostih. Ko podrobneje pregledamo številke, je jasno, da strukturne težave ostajajo in se bodo še nadaljevale. V prihodnjega pol leta naj bi se število zaposlenih povečalo za 2,6 odstotka, delodajalci predvidevajo skoraj 31.000 zaposlitev, a večinoma so to dela, za katera so najbolj primerni (in predvsem zaželeni) mlajši moški z izkušnjami v obrtniškem delu.
Dve tretjini v zaposlitev
Ob koncu novembra je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje registriranih 82.415 brezposelnih, kar je 0,7 odstotka manj kot oktobra in skoraj 15 odstotkov manj kot pred letom. Zlasti zadnji podatek daje vtis, da smo tako rekoč na konju, a kaj v resnici pomeni teh 15 odstotkov manj? Od januarja do novembra letos je evidenco zavoda zapustilo dobrih 91.350 ljudi. Več kot dve tretjini se jih je zaposlilo (64.900), za določen čas nekaj manj kot 46.000, za nedoločen 6500.
Ostane nam torej še okoli 30.000 izpisov. Skoraj 9500 so jih izbrisali iz evidence, ker so kršili obveznosti – večinoma niso aktivno iskali zaposlitve, okoli 260 jih ni izpolnilo obveznosti iz programa Aktivne politike zaposlovanje, nekaj več kot 180 pa jih je odklonilo delo. Okoli 9170 brezposelnih je »prešlo v neaktivnost« (glavni razlogi so upokojitev, starševstvo in šolanje), po lastni volji se je iz evidence izpisalo nekaj manj kot 5500 ljudi, v druge evidence jih je prešlo 875, skoraj vsi med začasno nezaposljive (posebne osebne okoliščine).
Največ starejših od 50 let
Na zavodu je zdaj prijavljenih skoraj 40 odstotkov brezposelnih, ki so stari 50 let in več, 52 odstotkov je žensk, še vedno jih je precej s terciarno izobrazbo (skoraj petina). Med delovnimi mesti, ki so na voljo, pa so na prvem mestu preprosta dela v predelovalnih dejavnostih (novembra jih je bilo več kot 520), za kar so – predvidevamo – verjetno najbolj primerni mlajši moški z ustreznimi obrtniškimi izkušnjami, fizično sposobni in po možnosti pripravljeni delati v več izmenah. Sledijo vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, natakarji, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki za delo v hotelih ipd., prodajalci, strokovni delavci za zdravstveno nego, pa spet zidarji, varilci, vozniki, varnostniki …
Takšni podatki so se letos ponavljali iz meseca v mesec, največ prostih delovnih mest so delodajalci sporočili v pomladnih mesecih (maja in junija po okoli 12.500), najmanj februarja in novembra, manj kot 10.000. Pri tem je treba ponoviti, da zavod podatkov o vseh prostih mestih nima več, ker so spremembe zakona o urejanju trga dela odpravile obvezno prijavo, zato iz teh številk ne moremo sklepati o vseh zaposlitvenih potrebah v državi. Kljub temu, pravijo na zavodu, delodajalci večino objav opravijo pri njih in 60 odstotkov si jih je želelo sodelovanja z zavodom. »Na ta delovna mesta smo intenzivno napotovali brezposelne. Pred tem smo preverjali pripravljenost in motiviranost brezposelnih, organizirali soočenja, hitre zmenke, skupinske predstavitve ali zgolj napotovali primerne kandidate k delodajalcem.«
Največ k zaposlovanju še vedno pripomorejo znanje in kompetence, ki so skladne s potrebami delodajalcev, pomembne so tudi delovne izkušnje – če brezposelni tega nimajo, pa nekaj štejejo že visoka motivacija za delo, pripravljenost za reševanje problemov in sodelovanje v timih ter prilagodljivost, navajajo na zavodu. Te, mehke veščine lahko dokazujejo tudi z neformalnimi delovnimi izkušnjami, prostovoljnim delom ali že načinom, kako pristopijo k delodajalcu. »Če se o njem dodobra pozanimajo, poskušajo ugotoviti, kje bi bila njihova vloga, kje bi prispevali dodano vrednost in svoje ugotovitve predstavijo na ustvarjalen način, brez izjeme izstopijo iz množice.«
Neustrezna izobrazba –
Delodajalci, ki niso dobili kandidatov, kakršne so si želeli, so objave ponovili. V več kot tretjini primerov se menda na razpisano delovno mesto ni prijavil nihče, preostali so ugotavljali, da imajo kandidati premalo delovnih izkušenj, premalo specifičnega znanja in neustrezno izobrazbo. Če ne najdejo ljudi, nekaj časa še vztrajajo s ponovitvami objav, potem pa začno bodisi v tujini iskati delavce, omilijo nekatere kriterije ali ostanejo delovna mesta nezasedena.
S problemom pomanjkanja ustreznih kandidatov se menda že spoprijema 43 odstotkov delodajalcev, med velikimi dosega ta delež več kot 60 odstotkov. Največ težav je v gostinstvu (o tem poroča 68 odstotkov delodajalcev), drugih raznovrstnih dejavnostih (55 odstotkov), prometu in skladiščenju (54) in predelovalnih dejavnostih (53). Pogosteje kot v povprečju težko najdejo ustrezne ljudi še v zdravstvu in socialnem varstvu. Največ težav je kajpak pri iskanju kadra za poklice, ki so slabše plačani, fizično zahtevni in za katere je značilen neugoden urnik, problem je tudi, kot rečeno, pri poklicih, ki zahtevajo specifično znanje in je zanje težko na hitro usposobiti ljudi.
»Brezposelne različnih poklicev in strokovne izobrazbe poskušamo motivirati, da se odločijo za dodatno usposabljanje oziroma izobraževanje za deficitarne poklice,« pravijo na zavodu. Če se za to odločijo, jim usposabljanje tudi financirajo, »zaposlitev pa je praktično zagotovljena«. Pri tem pričakujejo, da bodo tudi tisti, ki bi radi opravljali delo na svojem področju in imajo morda drugačne ambicije, te opustili: »Žal je najteže doseči to spremembo pri osebah, ki imajo višjo stopnjo izobrazbe in s tem tudi višja ali drugačna pričakovanja.«
Kako bo leta 2018?
Po novem letu bo podobno, kot je bilo letos. Delodajalci bodo še naprej iskali delavce, a jih bodo težko dobili. Leta 2018 naj bi število zaposlenih naraslo za 2,6 odstotka, delodajalci napovedujejo možnosti za 31.000 zaposlitev, največ v gradbeništvu (7,5-odstotna rast zaposlenosti) in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, med njimi so tudi zaposlovalne, kažejo podatki, ki jih je zavod pridobil v anketi, v kateri je sodelovalo okoli 2900 delodajalcev.
Da je pred nami leto zaposlovanja, ugotavljajo tudi pri Adeccu Slovenija: »Vprašanje za delodajalce ni več, ali bodo dobili najprimernejše sodelavce, ampak ali jih bodo sploh še dobili dovolj, da bodo zadostili potrebam svojih strank,« opozarja direktor Miro Smrekar.
