Tiskane izdaje
Elektrotehnik Matej Krumpestar se je pred približno sedmimi leti prijavil na razpis, s katerim so v Ljubljanskih mlekarnah iskali serviserja strojev. Na koncu so ga zaposlili kot operaterja, »upravljavca strojev v živilski industriji«, kot se uradno reče njegovemu donedavnemu delovnemu mestu. Prav zdaj je namreč napredoval in se uči, da bo »čim prej, ker se pač vedno mudi«, lahko prevzel vodenje izmene v sterili.
Tako v mlekarni pravijo delu proizvodnje, kjer poskrbijo za pakiranje trajnega mleka. »Vse se mora dogajati v popolnoma sterilnem okolju, kar zagotavljajo stroji s pomočjo računalniških programov, operaterji pa skrbijo, da vse poteka tako, kot je treba.
Vsak delavec upravlja svoj stroj; stalno mora nadzirati parametre na prikazovalniku, načrtovati delovanje stroja, da se ne ustavi po nepotrebnem. Vsaka ustavitev proizvodnje ne pomeni le zmanjšanja učinkovitosti, ampak tudi tveganje za kakovost izdelka. Stroj se mora ustaviti in ponovno zagnati v sterilnih razmerah,« je Krumpestar poudaril, da je sterilno okolje alfa in omega proizvodnje, trajnih mlečnih izdelkov.
Foto: arhiv Ljubljanskih mlekarn
Kljub vsemu načrtovanju se pojavljajo tudi nepredvidljivi dogodki, in v takšnih primerih se tehnologija ne more kosati s človekovim umom. Včasih stroj ne zna presoditi, ali so vsi parametri v skladu z normativi, odločitev sprejme operater. Izkušnje so zato zelo pomembne. Vsaj leto dni samostojnega dela je treba, da zna predvideti večino dogodkov ter ve, kako ukrepati.»Z novimi stroji, ki smo jih dobili pred petimi leti, so izkušnje še pomembnejše. Sterilizator je veliko bolj napreden, še več je kontrol, večje so kapacitete in več postopkov je avtomatičnih. Hkrati pa to tudi pomeni, da je toliko težje odkriti napako. Primerjava z avtomobilom je čisto ustrezna: včasih ga je bilo mogoče popraviti z orodjem, ki ga ima vsak doma, danes gre vse prek računalnika.« V vsakem primeru pa mora biti operater natančen, dosleden, vesten, pozoren – kar pomeni, da so ženske na teh mestih lahko zelo uspešne.
Postati si želi dober vodja
Kako dobro operater opravlja svoje delo, pokažejo izdelki v nekaj dneh od takrat, ko jih zapakirajo. Krumpestar je opisal: »Alpsko mleko ima rok uporabe 120 dni na sobni temperaturi. To dosežemo tako, da že tipizirano (torej z želenim odstotkom mlečne maščobe) segrejemo na 142 stopinj Celzija za štiri sekunde, nato ga ohladimo in ga pod sterilnimi pogoji napolnimo v embalažo.
Foto: arhiv Ljubljanskih mlekarn
Embalažo v podjetje dobimo na kolutih. Na stroju, kjer se mleko pakira, 'vstopi' in se dezinficira. Nato se mleko združi z embalažo, naprava neprepustno zavari paket ter ga oblikuje v izdelek, kot ga vzamemo s trgovske police. Preden mleko odpotuje do druge naprave, kjer se med drugim natisne datum proizvodnje, stroj še preveri, ali je med dezinfekcijo vse potekalo po pravilih in vendarle na embalaži ni ostalo preveč bakterij.Na koncu mleko zložimo na palete in posamezne vzorce odpeljemo v laboratorij, kjer tri dni stojijo v ekstremnih razmerah. Če bi šlo v sterili kaj narobe, bi se bakterije tako namnožile, da bi embalažo razneslo, in če se to zgodi s samo enim litrom mleka, bi bilo vseh 700 kosov na paleti, iz katere je vzorec, izgubljenih.«
Krumpestar se veseli nove funkcije in nalog v Ljubljanskih mlekarnah, ki jih bo usvojil s pomočjo mentorja. »Do zdaj sem skrbel za en stroj, zdaj bom nadziral celotno proizvodnjo, v kontrolni sobi se na šestih monitorjih izpisujejo vsi postopki, ki se dogajajo v proizvodnji,« je opisal sogovornik.
Čeprav bi s samo enim napačnim klikom mimogrede nastalo za več tisoč evrov škode, ga ni strah: »To je izziv, s katerim se je treba spopasti. Zavedam pa se, da gre vedno lahko kaj narobe.« Čez deset let si želi, da bi bil dober vodja – da bi dobro vodil zaposlene in da bi se to pokazalo tudi v še boljših rezultatih njegovega oddelka.
