Napovedati je treba tudi dopust

Najpogostejši razlog za izbris z zavoda za zaposlovanje je neaktivnost.

Objavljeno
18. maj 2017 22.43
Ljubljana 06.10.2011 - Delavci Viator-Vektorja na zavodu za zaposlovanje.foto:Blaz Samec/DELO
Milka Bizovičar
Milka Bizovičar

Konec decembra lani je bilo v evidenci brezposelnih, ki jo vodi zavod za zaposlovanje (ZRSZ), vpisanih 99.615 ljudi, štiri mesece kasneje jih je bilo še 91.087. V tem času se je na novo prijavilo 29.984 oseb, iz evidence pa jih je bilo skupaj izpisanih 38.512. Od tega zaradi zaposlitve 29.235 ljudi. Kaj se je zgodilo z ostalimi, nas je zanimalo. Podatki kažejo, da je 3701 izgubil status brezposelne osebe zaradi kršitev obveznosti, 2003 so se odjavili sami, 1333 se jih je upokojilo, 161 se jih je preselilo v tujino, 303 so se prijavili v evidenco začasno nezaposljivih ...



Zaradi kršenja obveznosti je zavod od leta 2008 vsako leto odjavil najmanj 10.000 oseb, leta 2012 celo 19.500. Na tej instituciji smo iskali konkretna pojasnila. Katere so obveznosti brezposelnih? Jih sploh poznajo? Kako morajo ravnati v primeru, ko teh obveznosti ne morejo izpolniti, na primer, ko so bolni? Kako se lahko pritožijo na odločitev zavoda o izbrisu iz evidence?

Informacij je po mnenju zavoda dovolj

»Zavod brezposelne ob prijavi v evidenco seznani z vsemi pravicami kot tudi obveznostmi,« zanikajo možnost, da bi bilo nepoznavanje obveznosti lahko pomemben razlog za kršenje in posledično črtanje iz evidence.

»Povabimo jih tudi na informacijsko-motivacijski seminar, kjer jih podrobno seznanimo s tem, sproti jih osveščajo svetovalci, ko se dogovarjajo za nadaljnje korake pri iskanju zaposlitve,« so navedli na zavodu in dodali, da so pravila objavljena tudi na njihovi spletni strani, v zloženkah, informacije je mogoče dobiti po telefonu na brezplačno številko.


Obveznost brezposelnega je aktivno iskanje dela, obstajajo pa objektivne okoliščine, zaradi katerih to vedno ni mogoče. Zato je zelo pomembno, da posameznik o vsem, kar (bi lahko) vpliva(lo) na zmožnost izpolnjevanja obveznosti, obvešča svojega svetovalca.

Po ozdravitvi še osem dni časa za obvestilo svetovalcu

Ali je res, da mora iskalec dela na primer sporočiti, preden odide na dopust? »Brezposelni se mora o vseh aktivnostih dogovarjati s svojim svetovalcem. Kadar lahko predvidi, kdaj bo odsoten, mu to sporoči,« pojasnjujejo na zavodu in dodajajo, da je to pravzaprav njihova dolžnost. V predpisanem roku namreč mora sporočati vse spremembe, zaradi katerih morda ne bi mogel oziroma ne more izpolnjevati obveznosti.

Če se zgodi kaj nepredvidenega, »pa mora v osmih dneh po prenehanju teh okoliščin sporočiti svojo odsotnost«. Na naše izrecno vprašanje, ali to pomeni, da mora brezposelni, ki ne pride na srečanje s svetovalcem, ker je bolan, zavod o tem obvestiti v osmih dneh po ozdravitvi in potem, če zavod to zahteva, predložiti potrdilo, na ZRSZ odgovarjajo z »da«. Pri dokazovanju pa veljajo ista načela kot pri zaposlenih. Torej, da mora biti iz dokumentov »razvidno zgolj trajanje nezmožnosti za aktivno iskanje zaposlitve, nikakor pa ne medicinski podatki«.


Med brezposelnostjo na prostovoljno delo v tujino

Brezposelni je upravičen do aktivnega iskanja dela tudi, če se vključi v katerega od programov mednarodnega usposabljanja, izobraževanja ali prostovoljstva v tujini, in sicer do 12 mesecev. »Predložiti mora dokazilo, na primer pogodbo z izvajalcem usposabljanja ali prostovoljnega projekta, in z zavodom podpisati zaposlitveni načrt, v katerem se dogovori za izvajanje teh aktivnosti,« pravijo na ZRSZ in pojasnjujejo, da si posameznik s tovrstnimi dejavnostmi, ko pridobiva znanje, veščine, se usposablja v tujini, povečuje svoje zaposlitvene možnosti.

Na zagovor sicer povabijo, a ...

»Da, ena sama kršitev, na primer, če nekdo pozabi na srečanje s svetovalcem, je lahko razlog za črtanje iz evidence,« potrjujejo na zavodu. Pravijo sicer, da posamezniku prej vedno dajo možnost, da pojasni okoliščine, zaradi katerih ni izpolnjeval svojih obveznosti, a zdi se, da na primer pozabljanje ni opravičljivo.

»Če ugotovimo, da oseba ne izpolnjuje več pogojev za vodenje v evidenci, jo o tem pisno obvestimo,« navajajo na ZRSZ. Zoper odločbo se je mogoče pritožiti v 15 dneh od vročitve, o njej pa odločajo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Čez šest mesecev se lahko ponovno prijavijo tisti, ki so jih izbrisali, ker:

– so odklonili vključitev v program aktivne politike zaposlovanja ali so kršili obveznosti, ki so jih sprejeli s pogodbo o vključitvi v ta program (na primer niso obiskovali dogovorjenega programa brez opravičljivega razloga).
– so odklonili ustrezno ali primerno zaposlitev ali si pri razgovoru za zaposlitev niso prizadevali za pridobitev zaposlitve.
– niso dali resničnih podatkov o izpolnjevanju pogojev za pridobitev statusa brezposelne osebe ali statusa osebe, vključene v program APZ.
– so delali ali so bili zaposleni na črno.
– niso aktivni iskalci zaposlitve, razen če so te obveznosti oproščeni z zaposlitvenim načrtom.

Kaj pa delodajalci?


Do konca aprila letos je moralo z zavoda približno 60 brezposelnih, ker niso hoteli sprejeti po mnenju zavoda ustreznega oziroma primernega dela. Pogosto od iskalcev zaposlitve lahko slišimo, da jim »zavod ponuja delo, za katerega nimajo znanja oziroma da je zanje popolnoma neprimerno«.

Na ZRSZ odgovarjajo: »Brezposelne osebe vedno napotimo na delovna mesta, ki so predhodno dogovorjena v zaposlitvenem načrtu kot zaposlitveni cilj, torej so jih brezposelne osebe same izbrale. Gre za delovna mesta, ki ustrezajo izobrazbi, delovnim izkušnjam in interesom brezposelne osebe.«

Če ponujeno delovno mesto ne ustreza posameznikovemu znanju, izkušnjam ali ga iz osebnega razloga ne želi sprejeti, naj o tem obvesti svetovalca zaposlitve, ki presodi, ali je ta utemeljitev smiselna in v skladu z zaposlitvenim načrtom ali ne, še piše ZRSZ.

Preverili smo še, kolikšno vlogo imajo delodajalci pri izločanju kandidatov, ki se na razpise prijavljajo zgolj zato, da izpolnijo obveznost, v resnici pa ne nameravajo sprejeti ponujenega delovnega mesta.

Na ZRSZ so pojasnili, da delodajalci po končanem postopku v poročilu o neizbranih kandidatih lahko označijo razlog za odklonitev. Navedejo na primer lahko tudi, da si na razgovoru kandidat ni prizadeval dobiti zaposlitve.

»Kadar pri določeni brezposelni osebi opazimo (tudi na podlagi povratne informacije delodajalca), da v resnici ne išče resno zaposlitve, jo poskušamo najprej dodatno motivirati za aktivno iskanje s tem, da jo pogosteje povabimo na svetovanje. Vključimo jo tudi v različne delavnice vseživljenjske karierne orientacije, s katerimi ji krepimo kompetence in izboljšujemo zaposlitvene možnosti ter jo vključujemo tudi v druge ustrezne storitve za aktivacijo.«