Tiskane izdaje
Včeraj je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 85.060 za delo sposobnih ljudi, na portalu zavoda za zaposlovanje pa je bilo objavljenih 2984 prostih delovnih mest. Če se razmere v primerjavi z decembrom niso zelo spremenile, je največ povpraševanja po proizvodnih delavcih, voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev, natakarjev, stalnica so na seznamu najbolj iskanih delavcev tudi skladiščniki, varilci, orodjarji.
Razpisov pa je v resnici še več, kot jih objavlja zavod, saj zakonodaja delodajalcem ne predpisuje, da bi morali potrebe nujno sporočati prav njim. Samo v tretjem četrtletju lani so podjetja po uradnih statističnih podatkih objavila 17.300 prostih delovnih mest, od tega 4500 za delo v predelovalnih dejavnostih in 3100 v gradbeništvu. Za novimi kadri se ozira vsako peto podjetje, delež delovnih mest, ki ostanejo nezasedena, pa še naprej raste. Zdaj znaša 2,3 odstotka, še leta 2015 je bilo takih manj kot odstotek.
Hkrati se že od sredine leta 2014 nenehno povečuje število zasedenih mest. Po ocenah jih je zdaj približno 740.000. Registrski podatki statističnega urada kažejo, da je bilo novembra (zadnji dostopen podatek) delovno aktivnih 861.000 ljudi (vključno s tistimi na porodniškem dopustu, zaposlenimi za polovični delovni čas ...), kar je 30.000 več kot leto pred tem.
V letu dni se je število prijavljenih iskalcev dela zmanjšalo za nekaj več kot 14.500 – ob tem, da se jih je na novo prijavilo slabih 82.400 in odjavilo 96.900 –, stopnja registrirane brezposelnosti (podatek za november) se je spustila z 10,4 odstotka v letu 2016 na 8,7 odstotka lani, razlike po državi pa so precej velike. Na območju Maribora in Murske Sobote je brez zaposlitve še vedno 11 (lani 13) oziroma 14 (lani 17) odstotkov za delo sposobnih ljudi, Gorenjska in severna Primorska pa imata najmanjše deleže brezposelnih, in sicer slabih šest oziroma sedem odstotkov. To po nekaterih interpretacijah pomeni, da se je na teh dveh območjih bazen zaposljivih delavcev že dodobra izpraznil.
Kje so nekdanji brezposelni?
Ob teh podatkih smo si zastavili dve vprašanji:
1. Kaj se je v resnici zgodilo s tistimi, ki so lani izginili iz evidence brezposelnih na zavodu za zaposlovanje in kje so se zaposlili?
2. Zakaj se ob 85.000 brezposelnih število nezasedenih delovnih mest povečuje – zakaj delodajalci ne dobijo delavcev?
Na prvo vprašanje sami zase odgovarjajo statistični podatki zavoda za zaposlovanje: od 96.934 ljudi, ki so se izpisali iz registra brezposelnih, se jih je zaposlilo ali samozaposlilo manj kot 71 odstotkov. V primerjavi z letom prej je bilo zaposlitev ali samozaposlitev za dobrih osem odstotkov manj kljub temu, da so delodajalci iskali več delavcev. Da so jih deloma zasedli tujci, ki so pridobili delovna dovoljenja, česar se podjetja čedalje bolj poslužujejo, lahko sklepamo iz podatkov, da je bilo lani na podlagi delovnega dovoljenja zaposlenih 19.800 delavcev, leto prej pa 17.000. Na novo je zavod lani izdal 12.500 delovnih dovoljenj, skoraj polovico več kot leta 2016.
Za povečavo kliknite na infografiko.
Skoraj 10.000 od 28.300 brezposelnih, ki jih je zavod izbrisal iz svoje evidence, ni bilo aktivnih pri iskanju dela, ker se niso hoteli zaposliti pri delodajalcih, ki so iskali delavce, čeprav so imeli ustrezna znanja. Več kot 5000 brezposelnih je izpolnilo pogoje za upokojitev, med 3000 osebami, ki so prav tako prenehale iskati delo, so bile mamice in posamezniki, ki so zagrešili takšna kazniva dejanja, da so morali na prestajanje zaporne kazni. Število tistih, ki so kot razlog odjave navedli selitev v tujino, se je lani tretje leto zapored znižalo, in sicer s 750 v letu 2014 na 415 lani. Se je pa v primerjavi z letom 2016 za več kot polovico povečalo število brezposelnih, ki so se prijavili v evidenco začasno nezaposljivih – bilo jih je skoraj tisoč.
Izkušnje, ki za podjetja nimajo več vrednosti
V prvi polovici letošnjega leta delodajalci načrtujejo skoraj 30.900 zaposlitev, hkrati pa o pomanjkanju kandidatov poroča že skoraj vsako drugo podjetje, med velikimi je ta delež 61-odstoten.
Odgovor na vprašanje, zakaj ob desettisočih brezposelnih ne morejo dobiti delavcev, je večplasten. Povezan je tako s tem, kaj lahko delodajalcem ponudijo tisti, ki (po možnosti) že mesece in leta ne dobijo zaposlitve, kot z zahtevami delodajalcev ter njihovimi pogoji dela (fizično naporno delo, urnik dela, plača) in spremembami pri delu na splošno.
Kot ugotavljajo na zavodu za zaposlovanje, so za delodajalce manj zanimive starejše, dolgotrajno brezposelne osebe, kot tudi tiste, ki imajo zdravstvene ali druge ovire pri zaposlovanju, manj zaposljivi so tudi tisti, ki nimajo ustreznih kompetenc.
»To so najpogosteje neustrezna izobrazba in delovne izkušnje – lahko imajo izkušnje, po katerih na trgu dela ni več povpraševanja, so pomanjkljive ali pa jih sploh nimajo. Težava so pogosto tudi računalniška (ne)pismenost, računske, bralne in pisne sposobnosti, znanje tujih jezikov, organizacijske sposobnosti, timska naravnanost, sposobnost reševanja problemov, ustrezen odnos do strank, telesne sposobnosti ter poklicno specifična znanja,« so našteli na zavodu.
Pojasnjujejo, da se delodajalci, ki imajo pomanjkanje kandidatov oziroma je odzivnost na njihove oglase slaba, tudi pogovorijo o razlogih za to, »še posebej, kadar opažamo večjo fluktuacijo zaposlenih«, so namignili, na morebitno slabo kulturo podjetja.
Spremembe v gospodarstvu so povzročile strukturno brezposelnost, kar se bo po oceni zavoda še dolgo kazalo na trgu dela. Brez dela je ostalo veliko ljudi iz delovno intenzivnih panog, zlasti v gradbeništvu, pa tudi v predelovalnih dejavnostih, ki so večinoma starejši in z nižjo izobrazbo.
Za povečavo kliknite na infografiko.
Oblikovale so se različne skupine brezposelnih, ki so za delodajalce manj zanimive. Zaposlenost se sicer povečuje v zasebnem sektorju, kjer pa se delodajalci poslužujejo prožnejših oblik zaposlovanja prek agencij za zaposlovanje. Zaposlovanje v javnem sektorju je poraslo, vendar je glede na povpraševanje pred krizo še vedno skromno. Posledica vsega tega je, da so nastale ranljive skupine, kot so dolgotrajno brezposelni, starejši, osebe brez izobrazbe, invalidi.
Narašča tudi brezposelnost med (predvsem družboslovno) izobraženimi, ki so zanimivi za javni sektor, kjer pa že dalj časa omejujejo zaposlovanje. Na udaru so predvsem izobraženi mladi.
Medtem ko v podjetjih razumejo, da na trgu primanjkuje tehničnega kadra, težje pa sprejmejo neodzivnost iskalcev za preprosta dela, kjer pa so za mnoge prevelik minus neugodni pogoji dela ter nizka plača. »Brezposelni, ki so za tovrstna dela ustrezno usposobljeni, so pogosto starejše osebe, ki imajo velikokrat še druge, predvsem zdravstvene ovire, medtem ko mlajših iskalcev ni,« ugotavljajo na zavodu.
Delodajalci tako čedalje bolj sprejemajo takšne razmere in so pripravljeni »popustiti« pri zahtevani ravni izobrazbe in zahtevanih delovnih izkušnjah ter znanjih. Širi se tudi geografsko območje, na katerem podjetja iščejo kandidate, delodajalci aktivneje iščejo kandidate tudi med »nekoliko starejšimi« brezposelnimi, čeprav je po menju zavoda tu še veliko »rezerve«.
»Ponujeno plačilo je seveda pomembno, a le minimalen dvig ponujene plače ne prinese rešitve. Delodajalci so zato pozornejši na ugled svoje znamke kot zaposlovalca, kar prinaša predvsem večjo skrb za izboljšanje odnosov v podjetju, ukrepe za lažje usklajevanje zasebnega in družinskega življenja, znižanje visokih norm, izboljšanje sistema nagrajevanja, kjer je to seveda mogoče. Delodajalci so pripravljeni vlagati v usposabljanje novih zaposlenih, prav tako je opaziti iskanje rešitev v zaposlovanju žensk na delovnih mestih, ki so poprej veljala za moška,« še ugotavljajo na zavodu.
Se pa dogaja, da delodajalec kljub več opravljenim razgovorom ne izbere nobenega kandidata. »Med najpogosteje navedenimi razlogi za to so pomanjkanje specifičnih poklicnih kompetenc in izkušenj, nezainteresiranost in visoke zahteve kandidata in podobno,« so še pojasnili na zavodu.Kot še pravijo, v Sloveniji lahko v prihodnje pričakujemo, da se bo neskladje med ponudbo in povpraševanjem pri poklicih, ki praviloma zahtevajo srednjo poklicno izobrazbo, poglobilo. Večinoma so to poklici, za katere med mladimi ni zanimanja, upadajo oz. izginjajo programi izobraževanja, delodajalci pa še vedno povprašujejo po tem kadru,«
