Tiskane izdaje
Opravljanje dela delavcev, ki so zaposleni pri slovenskih delodajalcih in jih ti napotijo v tujino, ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Bistvena sta člena 208. in 209.
Prvi določa vzroke, zaradi katerih lahko delavci zavrnejo napotitev, ter določilo, da mora delodajalec po končanem delu zagotoviti delavčevo vrnitev domov. Drugi pa narekuje, katere elemente mora vsebovati pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela v tujini; denimo o trajanju dela, prostih dnevih, dopustu, višini plače, zdravstvenem zavarovanju. Lani so delodajalci najbolj kršili prav ta dva člena.
Inšpektorat za delo (IRSD) je naštel 150 kršitev, od tega se jih je 143 nanašalo na obvezne sestavine pogodbe, v treh primerih pa delodajalec ni zagotovil povratka v Slovenijo.
»Na napotene delavce se lahko nanašajo tudi druge kršitve delovnopravne zakonodaje (glede plačila za delo, delovnega časa, odmorov in počitkov), vendar v statistiki ne vodimo posebej kršitev, pri katerih so bili oškodovani napoteni delavci,« pojasnjujejo na IRSD.
Podatkov o tem, katere ukrepe in koliko so jih izdali, ne spremljajo, a zatrjujejo, da so bile med njimi upravne odločbe, s katerimi so delodajalcem naložili odpravo nepravilnosti, in tudi prekrškovne odločbe.
Prepovednih odločb niso izdali, saj so predvidene zgolj za delodajalce, ki neposredno ogrožajo življenje delavcev, če nezakonito omogočijo delo tujcu ali agencijskemu delavcu, če zaposlijo koga na črno ali otroka, mlajšega od 15 let, in če opravljajo delo na podlagi pogodbe iz civilnega prava v nasprotju z ZDR-1.
Zahtevnejša ustanovitev podjetja – manj kršitev
Sicer ocenjujejo, da številne težave pri napotitvi delavcev izhajajo iz preveč poenostavljenega izdajanja obrazcev A1. Zato podpirajo nastajajoči zakon, ki so ga pripravili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Gre zlasti za večjo jasnost zakonskih določb in dejanskih možnosti za njegovo izvajanje.
Na inšpektoratu ocenjujejo, da mnoge težave izhajajo tudi iz preteklih grehov, saj je bilo možno v preteklosti zelo enostavno ustanavljati nove družbe. Z njihovim ustanavljanjem so se namreč nekateri nepošteni delodajalci izogibali svojih obveznosti do delavcev, ki so jih napotili v tujino; osnovna družba pa je ostala brez sredstev, iz katerih bi lahko poplačala delavce. Delodajalci so nadaljevali s prakso izkoriščanja – tokrat novih delavcev, ki so jih zaposlili v novih družbah.
Upajo, da bo spremenjen zakon o gospodarskih družbah, ki je začel veljati prvega januarja, te prakse vsaj delno onemogočil.
