Tiskane izdaje
Kadrovska menedžerka leta Jelica Lazarević Lajovic na zaposlitvenem razgovoru nikoli ni vprašala kandidatk, ali načrtujejo družino. »Ne vidim razloga, da bi to spraševali, povsem neprimerno je. Tisti, ki je odgovoren do svojega dela, bo delal, tudi ko zanosi, enako velja, ko se bo vrnil v službo. To se mi zdi del normalnega življenjskega cikla. Slovenci si moramo prizadevati, da nas bo čim več. Tudi sama sem mama dveh otrok, dvakrat sem se umaknila in prišla nazaj,« je povedala.
»Če bi mi kdo zastavil to vprašanje na pogovoru za zaposlitev, bi sicer odgovorila, zelo pa bi se zamislila nad tem, na kakšnem razgovoru sem bila, kakšen je delodajalec in pri njem ne bi želela delati.«
Valentina Franca s katedre za pravo na koprski Fakulteti za management prav tako opozarja, da so tovrstna vprašanja, ki jih delodajalci postavljajo mladim kandidatkam, brezpredmetna, saj je velika verjetnost, da bo njihov odgovor pozitiven. Hkrati pa je opozorila, da lahko, ko gre za pogled delodajalca, obstajajo tudi izjeme.
Denimo takrat, ko ta potrebuje nekoga za naslednjih šest mesecev: »Tu se polje, kaj se sme vprašati in česa ne, nekoliko odpre. Delodajalec kandidatke ne sme vprašati, ali je noseča, vendar pa bi mu podatek bistveno spremenil organizacijo dela,« je predstavila še drugo plat, ko gre za kratkoročno opravljanje dela. Delovno razmerje je označila za zelo oseben odnos, ki zahteva iskrenost z obeh strani, prav zato se vanj ne sme vstopati z lažmi. Zato kandidatkam svetuje, naj bodo pri odgovorih poštene.
Kako je pa z vprašanji, ali imajo, denimo, kredite? »Ne samo, da so delovnopravno prepovedana, so tudi nesmiselna. S tem delodajalec ne preverja ničesar, gre za ustrahovanje delavcev,« je odgovorila.
Razmislek o umiku
Radovan Kragelj iz Kadrovskega in kariernega centra Kragelj & Kragelj pravi, da po 25-letnih izkušnjah ni našel smiselne povezave med tovrstnimi vprašanji in kandidatovimi sposobnostmi. »Očitno je takšnim delodajalcem osebno življenje zaposlenih pomembnejše od njihove delovne učinkovitosti, rezultatov, dodane vrednosti. Omenjena vprašanja so ponavadi dokaz, da izpraševalci pravzaprav sploh ne vedo, katera vprašanja dajejo jasne odgovore za sklepanje o kandidatovi ustreznosti. Tista o kreditih in načrtovanju družine tega zagotovo ne povedo,« je poudaril.
Kako pa naj se kandidati odzovejo na takšna vprašanja? »Povsem mirno lahko vprašajo, kako s tem pri podjetju pojasnjujejo njihovo primernost za konkretno delovno mesto; kako ta dejstva vplivajo na učinkovitost; kako so povezana z uspešnostjo v izbranem poslovnem okolju. Če ne dobijo zadovoljivega odgovora, ampak izpraševalec vztraja pri teh vprašanjih, kaže resno razmisliti, ali ne bi odstopili od kandidature. Če kandidatom seveda ne gre za golo preživetje. Kajti obstaja možnost 9 : 1, da se v takšnem delovnem okolju ne bi prav dobro počutili,« je razmišljal Radovan Kragelj.
Pravna svetovalka pri podjetju Kadis Petra Jursinovič pravi, da imajo glede takšnih vprašanj jasno stališče: svojim kandidatom jih ne postavljajo, tudi če naročniki izrazijo željo. »Z njimi se prekorači meja zasebnosti kandidata. Postavljanje teh je odraz neprofesionalnosti, nestrokovnosti in neetičnosti tistega, ki vodi selekcijski postopek. Tovrstna vprašanja nakazujejo na veliko verjetnost kršitev pravic tudi v primeru zaposlitve,« je pojasnila.
Plače poslovna skrivnost
Kandidat ima zakonsko pravico ne odgovoriti na tovrstna vprašanja. »V enakovrednem odnosu do kadrovika se lahko postavi zase in diplomatsko pove, da gre po njegovem mnenju za vprašanje osebne narave, na katero ne bo odgovarjal in bi raje podrobno predstavil svoje znanje, izkušnje, kompetence, veščine,« je Petra Jursinovič kandidatom svetovala, kako naj ravnajo, če bi se znašli v položaju, ko bi delodajalec pričakoval odgovore na neprimerna vprašanja. Opozorila je še, da z odgovori kandidat posreduje informacije zasebne narave, ta pa mu ne zagotavljajo prednosti pred drugimi iskalci zaposlitve, ki niso odgovorili na vprašanja.
Zakaj sploh podjetja postavljajo vprašanja o tem, kakšen je bil kandidatov dohodek v prejšnji službi, ali pa, kje je zaposlen njegov partner? »S prvim vprašanjem morda kadrovik želi pridobiti informacijo, kakšna je raven plač v konkurenčnem podjetju. Ali pa se hoče izogniti neposrednemu vprašanju, kakšno plačo kandidat pričakuje. Okvirni znesek plače iz prejšnje službe je lahko za kadrovika podatek, za koliko je pripravljen delati tudi pri njih,« je ugibala pravna svetovalka in poudarila, da so plače pri večini delodajalcev poslovna skrivnost. Tisti, ki jo izda, je lahko sankcioniran.
Z vprašanjem o zaposlitvi partnerja pa kadrovik poskuša priti do odgovora o načrtovanju družine. Odgovor lahko razkrije, ali oseba ima partnerja ali ne, morda se kandidat pri odgovoru zagovori in naveže tudi na otroke. »To vprašanje lahko preverja varnost in stabilnost v družini v smislu, ali je partner zaposlen ali brezposeln. Izpraševalec lahko tako pridobi informacijo, kako ima kandidat urejeno zasebno življenje, denimo varstvo za otroke. Mogoče pa je tudi, da preverja, ali je kandidatov partner zaposlen v konkurenčnem podjetju,« je nekaj možnosti naštela Jursinovičeva.
Kaj točno hoče delodajalec doseči, pa najbolj vedo tisti, ki se tovrstnih vprašanj v selekcijskih postopkih – ne upoštevajoč zakona o delovnih razmerjih – tudi poslužujejo.
