V proizvodnji enega izmed avtomobilskih velikanov, ki ima tovarno tudi v Avstriji, so pogosto posebne ekipe fizioterapevtov. Ves dan preživijo s posameznimi zaposlenimi in skupaj opazujejo in proučujejo gibe zaposlenega ter ugotavljajo, kaj je treba spremeniti, da bodo ti gibi manj obremenjujoči za telo. Proizvodna linija ima dvodnevno vsakoletno delavnico, na kateri se skupaj z ergonomi pogovarjajo samo o predelavi obstoječe linije, da bi olajšali delo, sklanjanje, izboljšali osvetlitev, tveganja.
Njihove raziskave kažejo, da delo najkakovostneje opravljajo in so tudi najbolj produktivni zaposleni, ki so starejši od 50 let. Ugotovili so, da v pogojih, ko se struktura zaposlenih stara, pričakovanja kupcev po popolnem izdelku takoj pa so vedno večja, preostaneta samo takšno sodelovanje ter skrb za zdravje in varnost ter dobro počutje zaposlenih.
Svetovalec Peter Metlikovič zatrjuje: »V industrijskih podjetjih težav z zahtevnostjo dela do te mere, da bi bila posamezna delovna mesta prenaporna za starejše, ne bi smelo biti. Če so, potem vodstvo ne organizira prav delovnih procesov,« je prepričan in dodaja, da to velja za klasično industrijo, od koder ima sam izkušnje.
»V Sloveniji so nekatera podjetja na tem področju že veliko naredila, druga pa naivno zaostajajo in ne razvijajo niti sebe niti zaposlenih,« je poudaril. Zagovarja stališče, da v dobrih podjetjih ne moremo govoriti o vse večjem stresu in da vse poteka čedalje hitreje, zato se ne strinja s tem, da bodo ljudje v teh organizacijah po nekaj desetletjih delovne dobe popolnoma izčrpani. »Vodstva skrbijo za to, da se odpravljajo nevarnosti, tveganja, da je oprema prava, da delovnik ni 'nor in napet'. S tem je delo manj stresno, tako pa tudi bolj kakovostno in inovativno.«
Poganjajo nas enaki dejavniki, ne glede na starost
Žal, pravi sogovornik, je takšnih podjetij s primernim vodenjem v Sloveniji zelo malo. Vodstva še niso ugotovila, da se dobro vodenje, ki je povezano z dobrimi odnosi, preprosto izplača. Zato ni čudno, da v takšnih razmerah zaposleni z leti začno razmišljati o tem, da bi se čim prej upokojili, motivacija za delo v zadnjih letih aktivne dobe pa je slaba.
»Študije kažejo, da je posameznik lahko motiviran samo, če ima občutek pripadnosti. Torej, da je dobrodošel in sprejet v okolju, da ima stalen stik z nadrejenimi in sodelavci in da prejema povratne informacije. Imeti mora tudi priložnost sodelovanja pri naporih, ki so smiselni,« je naštel Metlikovič in dodal, da ti motivacijski dejavniki veljajo vse življenje – tudi pri starejših zaposlenih.
Na vprašanje, kaj storiti, če nekaj let pred upokojitvijo ugotovimo, da smo obtičali v slabem delovnem okolju in nam je vsak dan znova naporno oditi v službo, sogovornik potrjuje, da gre za hudo breme. »Starejši trpijo še bolj kot mlajši, ki še nimajo toliko izkušenj in se mogoče niti toliko ne zavedajo, da je vodenje slabo. V takšnih okoliščinah je ena izmed možnosti, da se čim bolj ogradijo od dogajanja. Osebno zadovoljstvo in zadoščenje naj poskušajo najti v tem, da pomagajo rasti mlajšim. To si na primer lahko zastavijo kot cilj, poslanstvo,« je dejal Peter Metlikovič.