Otroci se največ naučijo s prakso

Gorenjski šolarji in dijaki so družno pilili podjetniško žilico ter izdelali pepelnik Mr Nico-Tine.

Objavljeno
18. december 2015 12.34
Program Z ustvarjalnostjo in inovativnostjo do podjetnosti. Dijaki SESGŠ so razvili idejo 3D pepelnika, kot rešitev kako povečati skološko zavevest med mladimi. V Kranju 12.11.2015[šolstvo,ustvarjalnost,kreativnost]
Mojca Finc
Mojca Finc

»Spodbujanje podjetnosti je povezano z ustvarjalnostjo in inovativnostjo. Otroci med igro kažejo talente, ki jih morda v šolski učilnici ne morejo. Za to pa ni nikoli prezgodaj,« je na vprašanje, kdaj začeti razvijati duha podjetnosti pri otrocih, odgovorila Nina Hladnik. S približno 33 šolarji in dijaki so začeli projekt Z ustvarjalnostjo in inovativnostjo do podjetnosti. V dveh mesecih so izdelali ekološki pepelnik Mr Nico-Tine.

Hladnikova, koordinatorica projekta, v katerem so sodelovali kranjski osnovni šoli Jakoba Aljaža in Staneta Žagarja, kranjska srednja ekonomska, storitvena in gradbena šola in srednja šola za strojništvo iz Škofje Loke, se je s pomočjo sedmih mentorjev s šolarji in dijaki lotila vprašanja, kako povečati ekološko zavest med mladimi. Ustvarili so ekološki pepelnik Mr Nico-Tine.

»Med dijaki ekonomske šole smo naredili 'brainstorming', poskrbeli so za osnutek ideje in zunanjo podobo izdelka. Strojniki pa so ga ustvarili. Osnovnošolci so pomagali pri oblikovanju podjetniških zgodb, sodelovali pri izdelavi promocijske zgibanke, njihova ideja je bila, da jo natisnemo na ekološki papir. Poskrbeli so še za izdelavo škatlic z imitacijo cigaret, v katerih so se skrivala protikadilska sporočila, ki so jih razdelili navzočim na predstavitvi izdelka,« je opisala potek dela, pri katerem so se mladi učili medgeneracijskega in strokovnega povezovanja.

Odskočna deska za javno nastopanje

Mr Nico-Tine je poseben pepelnik, ki ponazarja človeka; ima glavo, trup in noge. Ko kadilec odvrže cigaretni ogorek v usta izdelka, lahko spremlja njegovo pot do odlagališča v pljučih. »Je inovativen javni pepelnik, zabaven in poučen. Z njim se zavzemamo za čisto okolje, ozavešča o vplivu kajenja na zdravje,« so njegovi snovalci zapisali v promocijski zgibanki.

»S tem pepelnikom želimo ozaveščati mlade o škodljivosti kajenja. Ustvarili smo privlačen smetnjak, ki pokaže, kako se z vsakim cigaretom onesnažujejo pljuča,« je sporočilo izdelka predstavil dijak kranjske ekonomske šole Blaž Mirt, ki bi ekološke pepelnike postavil pred šole, na avtobusne postaje, občinske ustanove.

»V skupini nas je bilo sedem. Imeli smo vodjo projekta, preostali smo se osredotočili vsak na svojo nalogo. Mi smo poskrbeli za vzorec, strojniki pa so ga nadgradili. Pomagal sem pri povezovanju med šolami, s prijateljem sva pripravila še predstavitveno zgodbo,« je povedal Blaž, ki se je v program vključil v okviru maturitetnega predmeta. Vesel je, ker je pridobil nove izkušnje, zdaj ve, kako se je treba pri razvijanju ideje organizirati, s premagano tremo pa je dobil odskočno desko za nastopanje pred javnostjo.

»Predstavili so nam idejo in v desetih dneh nas je šest izdelalo prototip,« sta povedala Nace Možina in Andrej Hartman, dijaka 4. letnika srednje šole za strojništvo. »Spoznal sem, da ljudje opazijo, če narediš dobro stvar. Na predstavitvi smo dobili prvega naročnika. Naučil sem se tudi, da ne smeš takoj razkriti cene,« je o novih izkušnjah razmišljal Nace.

Naslednji korak: dijaško podjetje

V promocijski zgibanki ekološkega pepelnika Mr Nico-Tine so osnovnošolci izračunali, koliko kadilci porabijo na teden, mesec in leto, če na dan pokadijo škatlico cigaret. Po desetletju kajenja bi njihov strošek lahko izenačili z nakupom novega avtomobila srednjega razreda.

»Izvedela sem veliko novih podatkov o kajenju. Zelo dobro se zavedam, kako škodljivo je. Vsak pa se mora sam odločiti, kaj bo naredil s svojim zdravjem,« je o projektu povedala Hana Bujanović Kokot, osmošolka OŠ Jakoba Aljaža. »Všeč so mi bili energija pri projektu, medsebojna povezanost in razvijanje idej,« je opisala, v čem je najbolj uživala. Bila je v skupini, ki je izdelovala zgibanko in sodelovala pri ustvarjanju plakatov.

Koordinatorica Nina Hladnik je nad pristopom šolarjev in dijakov navdušena. »Z izzivi v praksi se največ naučijo. Najboljša ocena, ki jo lahko dobijo, prihaja od potencialnih uporabnikov,« je dejala. Naslednji korak bo ustanovitev dijaškega podjetja v okviru programa Junior Achievement Slovenija, v katerem bosta sodelovali ekonomska in strojna šola.