Po prakso na olimpijske igre

Študenti turizma na švicarskem inštitutu HTMI po študiju že z dvema letoma delovnih izkušenj.

Objavljeno
08. oktober 2015 18.44
Matej Bastarda. Portorž, 8. oktober 2015.[Matej Bastarda,Portorož,portreti,turizem]
Barbara Pavlin, gospodarstvo
Barbara Pavlin, gospodarstvo

Matej Bastarda je predstavnik švicarskega inštituta za hotelski in turistični menedžment HTMI pri nas. Študiral je turizem na portoroški Turistici, kjer končuje magisterij. Načrtuje tudi vpis v Executive MBA program pri HTMI (Hotel and tourism management Institute). Kot pravi, je odziv študentov v prvem letu, kar zastopa HTMI pri nas, dober, saj jih je nekaj že šlo na študij v Švico. Eden od teh je že končal šolanje na magistrski stopnji in se zaposlil v hotelu v Dubaju, drugi še študirajo. »Z našimi študenti sem v stiku, da vidim, kako jim gre in kakšne so njihove izkušnje,« razlaga Matej Bastarda.

O primerjavi študija turizma v Sloveniji in Švici sogovornik pove, da pri nas manjka realna diploma iz turizma. »Premalo je prakse. Manjka nam stik z realnostjo, stik s časom. Študijski programi pri nas se ne prilagajajo dovolj potrebam trga. Imamo dva odstotka študentov, ki izstopajo, a se izgubijo v povprečju oziroma gredo raje v tujino,« razlaga.

Program pregledajo vsako leto


Glavni razliki med slovenskim izobraževanjem v turizmu in študijem na HTMI sta kakovost študija in priprava študijskega programa. »Pri HTMI imamo odbor strokovnjakov iz hotelirstva in turizma, imenovan HILAB (Hotel industry leaders advisory board), ki vsako leto pregleda programe, da so vedno v koraku s časom. Na podlagi tega pripravijo učne programe. Poleg tega tudi profesorji prihajajo iz industrije,« pojasnjuje in nadaljuje:

»Zelo velik, precej večji kot pri nas, je poudarek na praksi. Vsaj polovico študijskega leta študenti preživijo na praksi, za katero poskrbi HTMI. Tudi če ima študent svojo idejo ali željo, kje bi rad prakso opravljal, šola preveri njegovo želeno podjetje in funkcijo. Zahtevamo namreč, da tisti, s katerimi sodelujemo, dosegajo naše standarde, kar pomeni najmanj štiri zvezdice. Tudi delo na področju organizacije dogodkov (event management) mora biti na ustrezni ravni, saj študente pošiljamo na olimpijske igre, Tour de France in podobne dogodke. Temu primerno je tudi plačilo, kar je motivacija za študenta.«

V Švici je za pripravništvo zagotovljena minimalna plača, drugod po svetu, kamor pošiljajo svoje študente, pa so plačila prilagojena standardu države. Tudi pri nas je praksa obvezna, kje in kako jo opraviš, pa je predvsem odvisno od študenta.

Stoodstotno zaposljivi

HTMI ima svoj karierni center, v katerem zaposleni iščejo delovna mesta za študente, da jim pomagajo tudi po končanem študiju. »Iz tega izhaja, da imamo stoodstotno zaposljivost. Vsi naši študenti so ob vstopu na trg dela zanimivi, ker že med študijem pridobijo leto ali dve pomembnih delovnih izkušenj. Naš moto je: pridi kot študent, postani menedžer. Gradimo od začetnih položajev navzgor, tako da študenti med prakso spoznajo različne profile,« razlaga Bastarda. Med hotelskimi verigami, ki zaposlujejo njihove študente, so Marriott, Radisson, Hilton, Kempinski, Sheraton, če omenimo le nekatere.

Tudi v študentskem kampusu je hotel, v katerem študenti živijo in zanj tudi skrbijo, s čimer pridobivajo izkušnje. Spoznavajo praktične veščine, ki jih na praksi samo še izpopolnjujejo.

Bastarda pravi, da je tudi pri nas veliko turističnih objektov (butični hoteli ipd.), ki bi lahko zaposlovali kader, ki se izšola za delo v hotelih višje kategorije, imamo tudi dovolj dogodkov na visoki ravni. Prevetritve pa so po njegovem mnenju potrebni destinacijski menedžmenti, k čemur lahko pripomore kader z izkušnjami. »Potrebovali bi kak svež veter, kader, ki ima izkušnje, samozavest, ki lahko nekaj naredi za razvoj,« dodaja.

Ocena ni nujen pogoj


V Švici so poleg HTMI še druge podobne šole, kot pravi Bastarda, pa je razlika med njimi v specializaciji, velikosti, kakovosti pripravništev itn. Za šolanje na HTMI je treba plačati šolnino, ki je med 23.500 (okoli 21.300 evrov) in 29.500 (okoli 26.700 evrov) švicarskimi franki, vanjo pa sta vključena tudi bivanje v kampusu in hrana. Vsako leto za območje Evropske unije podelijo tudi nekaj štipendij, ki znašajo okoli 40 odstotkov šolnine. Podeljujejo jih po principu kdor prej pride, prej melje. »Za sprejem na fakulteto ni nujen pogoj ocena. Pomembni sta tudi motivacija in pripravljenost za delo,« poudarja Bastarda.