Anja Štuhec, študentka primerjalne književnosti in francoščine
Za študij primerjalne književnosti in francoščine sem se odločila, ker imam rada literaturo in ker bi si jo želela nekega dne tudi prevajati.
Mislim, da študij vsakega jezika precej razpre obzorja, saj se nenehno srečuješ s svetom drugega in si se vanj celo prisiljen potopiti, če se hočeš zares izraziti v njegovem jeziku. Za dobro znanje francoščine ne zadostuje znanje slovnice, tudi ne baretka na glavi ali bageta pod pazduho, treba je razumeti in sprejeti njihovo kulturo in način življenja, česar sem se sama največ naučila med študentsko izmenjavo, ko sem bivala pri francoski družini.
Težko je reči, kakšno službo si trenutno obetam – vesela bom že, če bo vsaj nekako povezana s francoščino. Vsaj nekaj časa pa si želim poučevati francoski jezik v kateri od držav tretjega sveta.
Marko Kardinar, študent ruščine
Odraščal sem s tremi jeziki, saj živim na dvojezičnem območju, kjer se poleg slovenščine govori tudi madžarščina, zaradi bližine avstrijske meje pa sem bil veliko v stiku tudi z nemščino.
Svetlana Garić, študentka nemščine in južnoslovanskih jezikov
Študiram pedagoško nemščino, hkrati pa nepedagoško južnoslovanske študije in filozofijo kulture. Za nemščino sem se odločila, ker se mi je zdel v gimnaziji ta jezik zanimiv, na južnoslavistiko pa sem se vpisala čisto naključno. Na informativnem dnevu, ko sem čakala na nekaj informacij o študiju ruščine, sem poslušala predstavitev južnoslovanskih študijev. Ko sem slišala makedonščino, sem si rekla: »To je to!« in ni mi žal.













