Po študiju učitelji, prevajalci, vodniki

Študente sprašujemo, zakaj študirajo izbrani jezik in kje se po končanem šolanju želijo zaposliti.

Objavljeno
03. september 2016 02.07
imo/mladi
Sonja Kolarič
Sonja Kolarič

Anja Štuhec, študentka primerjalne književnosti in francoščine

Za študij primerjalne književnosti in francoščine sem se odločila, ker imam rada literaturo in ker bi si jo želela nekega dne tudi prevajati.

Mislim, da študij vsakega jezika precej razpre obzorja, saj se nenehno srečuješ s svetom drugega in si se vanj celo prisiljen potopiti, če se hočeš zares izraziti v njegovem jeziku. Za dobro znanje francoščine ne zadostuje znanje slovnice, tudi ne baretka na glavi ali bageta pod pazduho, treba je razumeti in sprejeti njihovo kulturo in način življenja, česar sem se sama največ naučila med študentsko izmenjavo, ko sem bivala pri francoski družini.

Težko je reči, kakšno službo si trenutno obetam – vesela bom že, če bo vsaj nekako povezana s francoščino. Vsaj nekaj časa pa si želim poučevati francoski jezik v kateri od držav tretjega sveta.


Marko Kardinar, študent ruščine in zgodovine

Odraščal sem s tremi jeziki, saj živim na dvojezičnem območju, kjer se poleg slovenščine govori tudi madžarščina, zaradi bližine avstrijske meje pa sem bil veliko v stiku tudi z nemščino.

Za študij sem se odločil preprosto zaradi ljubezni do jezikov in ruske sodobne zgodovine ter ruske glasbe, pri kateri me je pritegnil predvsem jezik. Med študijem sem pridobil številne izkušnje kot vodič za rusko govoreče turiste, kjer sem dokončno začutil, da imam rad delo z ljudmi, da rad predavam v tujem jeziku o zgodovini svoje države, saj tako združim obe smeri svojega študija.

Že tretje leto pa učim ruščino na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer, s čimer sem pridobil številne izkušnje pri delu z mladimi, hkrati pa sem ugotovil, kaj želim početi v prihodnosti – učiti nove generacije.


Svetlana Garić, študentka nemščine in južnoslovanskih jezikov

Študiram pedagoško nemščino, hkrati pa nepedagoško južnoslovanske študije in filozofijo kulture. Za nemščino sem se odločila, ker se mi je zdel v gimnaziji ta jezik zanimiv, na južnoslavistiko pa sem se vpisala čisto naključno. Na informativnem dnevu, ko sem čakala na nekaj informacij o študiju ruščine, sem poslušala predstavitev južnoslovanskih študijev. Ko sem slišala makedonščino, sem si rekla: »To je to!« in ni mi žal.

Zaposliti se želim kot turistična vodička ali prevajalka, ne bi pa se branila niti dela z otroki. V okviru študija južnoslavistike sem morala opraviti licenco osnovnega znanja prevajalskega programa Tradosa, ki ga uporablja večina prevajalskih agencij v Sloveniji, kar mi bo po mojem mnenju pri delu v veliko pomoč.

Največ dragocenih izkušenj pa študenti tujih jezikov pridobimo pri pedagoški praksi, kjer smo postavljeni v situacije, v katerih nas bo vsaj večina nekoč služila kruh.