Tiskane izdaje
Alenka Bezjak Mlakar je pred petimi leti soustanovila Ergo inštitut z namenom oživitve poslovne antropologije pri nas. A to je bilo ravno obdobje krize, ko so podjetja zategovala pas, zato večjih projektov ni bilo. Kot pravi, pa interes podjetij za tovrstno svetovanje počasi oživlja. Večje projekte, ki bi vključevali pristope poslovne antropologije, je v Jugovzhodni Evropi težko dobiti, saj podjetja uporabnosti poslovne antropologije večinoma še ne poznajo. »Menim, da se bo v prihodnjih petih letih na tem področju tudi v tem delu Evropi veliko dogajalo,« pravi Bezjak Mlakarjeva in doda: »Trenutno gre vse bolj počasi, podobno kot z vsako novostjo.«
Med tistimi, ki so doslej že uspešno uporabila inovativne antropološke pristope, so predvsem večja podjetja s seznama Fortune 500, ki pa so večinoma ameriška. V ZDA je zato tudi več primerov dobre prakse, kot so Google, Xerox, Microsoft in Boeing, ki v reševanje poslovnih zagat vključujejo antropologe.
Tako je antropologinja Anna Kirah sodelovala pri razvoju Boeingovega letala Dreamliner 787 pa tudi pri razvoju operacijskega sistema windows XP, pri čemer je testirala, kako ljudje nameščajo windows na računalnik. Večina inženirjev je pričakovala, da bodo ljudje sistem na računalnik uspešno namestili v štirih urah, vendar je Kirahova ugotovila, da imajo resne težave, saj tudi v osmih urah in več tega niso znali narediti. Ko je sporočila svoje ugotovitve Microsoftu, so jo najprej vprašali, kje je dobila to čudno skupino ljudi. Pozneje pa je Microsoft postal eno pomembnejših podjetij, ki v svoje delo vključuje antropologe.
Svetle izjeme v Evropi
Kljub zatišju poslovne antropologije v Evropi obstajajo svetovalna podjetja, ki skušajo uspešno povezati antropologijo in poslovni svet. Svetli primer je dansko svetovalno podjetje Red Associates, ki ima podružnico tudi v ZDA in zaposlene družboslovce, ki pri svojem delu uporabljajo tudi antropološke pristope. Med njihovimi referencami so številna velika podjetja, kot sta Adidas in Lego. »Ko se velike korporacije soočijo s spremembami, ki jih ne razumejo, ko ne vedo, kaj in kako, jim svetovalci lahko pomagajo pri postavitvi novih smernic in strateških odločitvah. To je nov, svež pristop, ki ga antropologija lahko prinese v poslovni svet,« razlaga Bezjak Mlakarjeva
Vzrok, da antropologija ni tako prepoznavna v poslovnem svetu, je tudi to, da je stik med njo in poslovnim svetom že v izobraževalnem sistemu premajhen. »Prav tako antropologijo še vedno ponekod spremlja strah, da bo ponovno, kot je bilo v času kolonializma ali vojne v Vietnamu in Iraku, antropološko znanje zlorabljeno za interese le nekaterih – v primeru sodelovanja s podjetji za zlorabo znanja v korist dobička podjetij in kapitala,« razlaga sogovornica.
Temelj poslovne antropologije so metodologije in način razmišljanja, ki izhaja iz humanistike, natančneje iz antropologije. »Predvsem je bistven način zbiranja podatkov z etnografskimi pristopi, raziskovanjem na terenu, med ljudmi. Drugače kot pri anketnih vprašalnikih, polstrukturiranih intervjujih ipd. gre tu za opazovanje z udeležbo. Danes lahko govorimo celo o sodelovanju z udeležbo, saj gre za drugačno interakcijo, ki jo ima nekdo, ki zbira podatke ali raziskuje trg, podjetje, z opazovanci. Tako pridobljeni podatki so drugačni, kot če jih zberemo z anketnimi vprašalniki ali zgolj z intervjuji,« razlaga Bezjak Mlakarjeva.
Vse te metode, ki jih antropologija uporablja, s prilagoditvami za sodobni svet, poslovna antropologija uporabi za reševanje konkretnih poslovnih problemov, od razvoja proizvodov, spreminjanja organizacijske kulture do internih odnosov ali komunikacije in razumevanja kupcev.
Nove rešitve za izboljšanje poslovnih procesov
»To imenujem antropologija za poslovni svet. Ne gre samo za to, da antropologija s svojimi metodami razišče poslovni svet, ampak je bistvo vpeljava novih rešitev za izboljšanje poslovnega procesa, produkta, organizacije, ki je doslej velikokrat manjkala. Ta je nujni pogoj, da antropologija sploh ima uporabno vrednost v poslovnem svetu,« pravi Bezjak Mlakarjeva.
Naloga poslovnega antropologa je, da razumevanje ljudi in njihovih navad uporabi pri razvoju proizvodov, saj mu takšno razumevanje omogoča razložiti način, kako ljudje uporabljajo določen proizvod in na podlagi tega lahko predlaga rešitve za izboljšave. Antropolog, ki dela za poslovni svet, pa potrebuje tudi kompetence podjetniškega svetovanja. »Če ne poznaš zakonitosti, kako podjetje deluje, kakšna je panoga, so antropološke kompetence pripomoček, a ne zadosten pogoj, da narediš nekaj, kar je relevantno za podjetje,« meni Bezjak Mlakarjeva.
Zato bi bilo nujno, da bi bili antropologi in drugih humanističnih ved, ki jih poslovni svet zanima, že med študijem vključeni v projekte v podjetjih. To je mogoče s sodelovanjem študentov s podjetji ali pa z vključevanjem ljudi iz poslovnega sveta v izobraževalni proces, ki so lahko most med dvema na videz nekompatibilnima svetovoma. »Nujna je odprtost tako antropologov za delo v poslovnem svetu kot poslovnega sveta za novosti iz antropologije, ki imajo vrednost tudi v poslovnem svetu.
