Delodajalci prosta delovna mesta še vedno najprej objavijo na svojih kanalih, kot so (karierne) spletne strani, pa tudi na portalih, družbenih omrežjih, v tiskanih medijih, pravi Blaž Bejek, partner in direktor iskanja in selekcije na headhunting agenciji Competo. Vedno več vlagajo tudi v svoje mreže, kjer prek zaposlenih in njihovih znancev pridobijo priporočila. Mnoga podjetja, predvsem v tujini, pa delovna mesta objavljajo predvsem na platformi linkedin.
Zgolj objava oglasa
Vsekakor so kadrovski portali, t. i. »job boardi«, še vedno primaren način objave delovnih mest, pravi Tilen Prah iz kadrovskega podjetja Kariera. »So pa kadrovski portali pasiven način iskanja novih sodelavcev, ki nagovarjajo samo aktivne iskalce zaposlitve. Teh pa je v določenem trenutku le okoli 15 odstotkov celotne populacije aktivnega prebivalstva. Zato podjetja in predvsem kadrovske agencije poskušamo nagovarjati tudi pasivne iskalce zaposlitve na najbolj inovativne načine; predvsem na prostorih in lokacijah, ki niso primarno usmerjeni v iskalce dela – od vključevanja kadrovskih oglasov v splošne marketinške kanale, tudi z letaki za storitve in produkte, sms-kampanjami, priporočili sodelavca,« razlaga Prah.
Da objavljanje prostih delovnih mest na portalih ni vedno najbolj učinkovit način, se strinja tudi Blaž Bejek iz Competa. Maja Fesel Kamenik, direktorica svetovalnega podjetja HRM, opaža, da morda predvsem linkedin, deloma tudi facebook, instagram in twitter bolj ustrezno in morebiti celo uspešno pritegnejo kandidate k prijavi, zato samo objava oglasa ni več dovolj. »Predvsem za poklice, ki zahtevajo znanja in kompetence s tehničnih strokovnih področij. Posebno področje so IT-razvojniki in programerji. Ti imajo bodisi svoje specialne portale ali pa stik z njimi vzpostavijo headhunterji,« pojasnjuje sogovornica. Zato za pridobitev novih kadrov podjetja ubirajo različne pristope.
Do službe prek
V dobi interneta so tako za iskalce kot ponudnike delovnih mest družbene platforme zelo pomembne. »So hitre, dosegljive, omogočajo dodajanje in posodabljanje informacij v realnem času, razširjene so med mladimi in vse pogosteje tudi med starejšimi, preproste za uporabo in brezplačne oziroma cenovno ugodne,« prednosti niza Bejek. Ne nazadnje je prek družbenih platform mogoče hitro najti prosta delovna mesta ne le v Sloveniji, temveč tudi v tujini. »V Competu imamo neredko izkušnje s kandidati, ki imajo zelo zanimive mednarodne zgodbe, ki so se začele prav na spletnih družbenih omrežjih: v stiku smo bili s posamezniki, ki so delali v rudnikih na severu Rusije na območju blizu Aljaske, potem pa so prek linkedina prišli v stik s headhunterji iz Kanade ter se po razgovorih po spletu odločili za menjavo službe,« opiše primer.
Linkedin profil
Čeprav so kadrovski portali še vedno primarni kanali za objavo delovnih mest, je na njih statistično manj delovnih mest z zahtevano višjo in visoko izobrazbo. Kje naj torej priložnosti iščejo ekonomisti, arhitekti, strojniki? »Ekonomiste in strojnike precej iščemo tudi po spletu, lastnih bazah ali neposredno v podjetjih,« pravi Fesel Kamenikova.
Mreže strokovnjakov
Poleg že omenjenega ima vsaka panoga tudi svoje kanale, medije, združenja, dogodke, ki so namenjeni predvsem stroki, pojasnjuje Prah: »Na portalu strojnistvo.com, ki je največji portal, namenjen izmenjavi znanj na področju strojništva, je del namenjen iskalcem zaposlitve in ponudnikom delovnih mest.« Tudi Fesel Kamenikova pritrjuje, da so vpisi v baze podatkov različnih headhunting agencij za iskanje in selekcijo kot tudi vpisi v baze portalov ali strokovnih združenj dobrodošli. Dodaja, da v ospredje prihajata tudi odnos s kandidati in namensko grajenje mreže določenih strokovnjakov z različnih področij, česar se poslužujejo tudi v družbi HRM.