Tiskane izdaje
Na zavodu za zaposlovanje, kjer je zdaj prijavljenih nekaj manj kot 2700 tekstilcev, med katerimi jih ima več kot polovica nižjo ali srednjo poklicno izobrazbo, skoraj polovica pa je starejša od 50 let, ugotavljajo, da masovna proizvodnja v tej panogi zamira. Napovedujejo, da v prihodnosti industrijske šivilje oziroma šivalci in podobni poklici v večji meri ne bodo iskani.
Med brezposelnimi je zdaj približno tisoč ljudi z nazivom šivilja, šivalec, pomožna šivilja ali konfekcijski šivalec. Povpraševanje po tekstilnem kadru je manjše od ponudbe, zato se brezposelne osebe z izobrazbo na področju tekstilstva zaposlujejo na drugih področjih. »Verjetno je perspektiva te dejavnosti v tako imenovani butični proizvodnji visokokakovostnih izdelkov,« ocenjujejo na zavodu.
O možnostih in priložnostih zaposlovanja v tekstilstvu ter razvoju panoge smo vprašali nekaj podjetij ter na oddelke za tekstilstvo na ljubljansko in mariborsko fakulteto. Žal odgovorov iz zelo uspešnih Predilnice Litija in Yulona nismo prejeli, prav tako se na naša vprašanja niso odzvali iz ene izmed srednjih šol.
Nizkocenovni izdelki niso več njihova konkurenca
Marjan Trobiš, direktor podjetja Boxmark Leather: Prepričani smo, da lahko primer našega podjetja poimenujemo primer dobre prakse. V preteklih letih nam je zahvaljujoč investiranju v delovno silo in razvojni oddelek uspelo podjetje iz dodelavnih poslov speljati v razvojne vode. Ob tem je treba imeti dovolj poguma ter zaznati potrebe na svetovnem trgu in nato na pravem mestu ter na pravi način ponuditi svoje storitve. Vlaganje v rast dodane vrednosti pomeni tudi stabilnost pri razvoju tako podjetja kot posameznika, zaposlenega v podjetju.
Marjan Trobiš, Foto: Igor Zaplatil
Številna tekstilna podjetja tudi v Evropi uspešno zaposlujejo in nadaljujejo posamezne programe, zato smo prepričani, da tekstilne dejavnosti ne moremo kar pavšalno označiti za neperspektivno. Z lastnim razvojem smo dosegli točko, ko nam nizkocenovni proizvodi niso konkurenca, saj se ukvarjamo le s proizvodi, ki so unikatni in se razlikujejo po specifikaciji in kakovosti obdelave.Slovenski šolski sistem na splošno v poklicnem izobraževanju ne vidi priložnosti za zaposlovanje, saj se večina izobraževanja usmerja v družboslovje. Tako smo priča zapiranju posameznih programov in šol, med drugim tudi za nekatere poklice iz tekstilne dejavnosti. Kadre, ki se pri nas zaposlijo, tako moramo izšolati sami, kar je povezano s stroški. Za nekatera dela lahko učno obdobje traja tudi šest mesecev. Želimo si, da bi mladi pripoznali perspektivnost poklicnega šolanja ter se zanj v večji meri tudi odločali; ne samo v tekstilni panogi, temveč povsod, kjer razpoložljivost kvalificiranega kadra zaostaja za potrebami.
Samozavest, inovativnost, povezana s sodobnim znanjem
Andrej Demšar, predstojnik oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani: Tekstil je material prihodnosti! Tekstilna panoga je ena največjih panog v svetovnem merilu tako po številu zaposlenih kot po kapitalu, ki se v njej obrne. Tega se v Sloveniji premalo zavedamo. Danes so naša podjetja usmerjena v proizvodnjo sodobnih inovativnih izdelkov z visoko dodatno vrednostjo tako na področju tehnologije kot oblikovanja. Za takšno proizvodnjo potrebujejo strokovnjake s sodobnim tekstilnim in oblikovalskim znanjem, poznavanjem materialov, samozavestjo in inovativnostjo. Takšne strokovnjake mi izobražujemo in vzgajamo.
Andrej Demšar, Foto: osebni arhiv
Izobraževanje izvajamo na študijskih programih s področja tekstilstva, oblačilstva, oblikovanja tekstilij in oblačil ter grafike. Sledimo sodobnim trendom in posodabljamo študijske programe na dodiplomski, magistrski in doktorski stopnji. Sodelujemo z gospodarstvom in se povezujemo na področjih razvoja izdelkov in tehnologij, izobraževanja ter izmenjave in prenosa znanja. Organizacija študija v manjših skupinah, sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija, sodobna laboratorijska in strojna oprema ter odlično založena knjižnica omogočajo kreativen in projekten pristop k učenju.Ker se danes tekstilni materiali uporabljajo praktično povsod in ker je značilnost današnjega sveta interdisciplinarnost, so diplomanti s pridobljenim znanjem zaposljivi praktično kjerkoli: v proizvodnih podjetjih, v raziskovalnih inštitutih, svetovalnih organizacijah, oblikovalskih študijih, trgovini, tekstilno-storitvenih dejavnostih, državni upravi itd. ali pa začnejo samostojno pot.
Majda Sfiligoj Smole, predstojnica katedre za tekstilne materiale in oblikovanje, Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru: V zadnjih dveh desetletjih smo bili priča velikim spremembam na področju tekstilne, konfekcijske in usnjarske industrije. Posledica nizke cena dela in neupoštevanja sodobnih okoljevarstvenih zahtev v državah Daljnega vzhoda je bila poplava manj kakovostnih cenenih tekstilnih izdelkov iz azijskih dežel na razvitih trgih. Temu evropska in tudi slovenska tekstilna industrija nista mogli slediti. Posledica so bili poskusi prestrukturiranja in zapiranje številnih tekstilnih obratov v Sloveniji.
Z leti so prednosti Daljnega vzhoda počasi izginjale. Manjše razlike v ceni dela, zanesljivost evropske proizvodnje, proizvodnja specifičnih, tehnološko zahtevnih produktov z visoko dodano vrednostjo in vključenost v procese trajnega razvoja so bile ključne pri tem, da se sodobna tekstilna proizvodnja počasi vrača v razviti svet.
Majda Sfiligoj, Foto: osebni arhiv
