Ponuditi je treba več od tekmecev

Globalna gospodarska rast in večje povpraševanje po novih zaposlenih sta poleg priložnosti za iskalce zaposlitve začela postavljati tudi nove izzive za podjetja, saj vse več podjetij čedalje teže dobi dobre kadre, predvsem podjetja v farmaciji, avtomobilski panogi in informacijski tehnologiji.

»Ker je specializiranih strokovnjakov malo, med njimi pa jih ima veliko dobre pogoje za delo in niso pripravljeni menjati zaposlitve, morajo podjetja tem ljudem ponuditi zelo dobre pogoje za delo, kar si marsikatero podjetje ne more privoščiti ali pa na to še ni pripravljeno,« pravi Viviana Žorž iz kadrovske agencije za zaposlovanje Adecco.

Žorževa je prepričana, da bodo podjetja kratkoročno med seboj tekmovala za zaposlene, za dolgoročno rešitev in zmanjševanje števila delavcev pa bodo morala izboljševati tehnološko opremo in procese, dolgoročno pa skrbeti za privlačnost podjetja najboljšim kadrom, investirati v stalno usposabljanje zaposlenih in mladim ponuditi možnosti za usposabljanje na delovnem mestu, spodbujati samostojnost in sodelovanje namesto avtoritete in hierarhije.

Ustrezna izobrazba in veščine niso dovolj

»Doseči je treba obojestransko izpolnjevanje pogojev,« so prepričani na zavodu za zaposlovanje, ki pri delodajalcih opažajo odklonilni odnos do starejših kandidatov in postavljanje nesprejemljivih pogojev za delo.

»Zahtevajo preveliko fleksibilnost delovnega časa, stalno dosegljivost in pripravljenost za delo zunaj delovnih ur, lastni prevoz za službene namene, visoko normirano delo, večopravilnost na delovnem mestu, vse to v zameno za relativno majhne plačilne dodatke, kar odbija kandidate za delo,« opažajo na zavodu.

Samo ustrezna izobrazba, sposobnost opravljanja poklica in pripravljenost za delo danes niso več dovolj. Delodajalci pogosto pri kandidatih, ki sicer izpolnjujejo pogoje za nastop delovnega mesta, najbolj pogrešajo proaktivnost, zavzetost, sposobnost prilagajanja spremembam, ustrezen odnos do strank, timsko naravnanost, ciljno usmerjenost in podjetniško naravnanost. »Ravno te kompetence postajajo vse bolj ključne v selekcijskih postopkih,« so prepričani na zavodu.

»Poleg strokovnih veščin in znanj je treba delati predvsem na samopodobi in samozavesti, saj je to glavni steber kompetentnosti pri delu,« kandidatom za delo svetuje Andreja Janc Koderman iz Kadrovske asistence. Na Adeccu pa dodajajo, da naj že pred pogovorom razmislijo, na katerih področjih bi podjetje lahko uporabilo njihova znanja in izkušnje, kaj lahko doprinesejo in kaj je njihova dodana vrednost v primerjavi z ostalimi kandidati.

Delodajalci iščejo kandidate po različnih poteh

Če se na razpisano delovno mesto ne prijavijo ustrezni kandidati, je poti za pridobitev pravih kandidatov več. Največ je javnih objav za prosta delovna mesta v medijih, na spletnih straneh, v javno dostopnih poslovnih prostorih na zavodu, zasebnih agencijah za zaposlovanje, na zaposlitvenih portalih ipd.

Podjetja, ki potrebujejo deficitarne poklice, večinoma sodelujejo z izobraževalnimi institucijami, kjer dijakom in študentom omogočajo prakse, sami pa tako dobijo vpogled v dobre kandidate, katere večinoma po končanem izobraževanju povabijo v podjetje.

»So pa tudi podjetja, ki obstoječim zaposlenim dvignejo plačilo in tako privabijo nove, že zaposlene kadre, ki so usposobljeni in pripravljeni na menjavo zaposlitve zaradi večje plače,« opaža Janc Kodermanova.

Podjetja se vse pogosteje poslužujejo različnih metod pri selekciji kadra pri za to usposobljenih strokovnjakih, še posebej če želijo zaposliti kader na zahtevnejših delovnih mestih in kadar iščejo ljudi, ki jih je na trgu težko najti. »Velik poudarek dajejo različnim psihometričnim testiranjem in preverjanju strokovnih kompetenc,« opaža Janc Kodermanova in dodaja, da prav kombinacija teh dveh testiranj ter dodatno ugotavljanje življenjskega interesa posameznika podata delodajalcu najbolj jasno sliko o potencialih in talentih posameznega kandidata.

Delovni preizkus se je izkazal za uspešnega

Zaradi pogostih zavrnitev kandidatov kljub izpolnjevanju pogojev za delovno mesto so se na zavodu za zaposlovanje odločili za izvedbo projekta Delovni preizkus, ki delodajalcem omogoča, da preizkusijo kandidate za delo na konkretnem delovnem mestu; spoznajo njihova znanja, veščine, delovne navade, spretnosti in odnos do dela, še preden jih zaposlijo.

Delodajalci imajo tudi možnost izbire, katere udeležence bodo po končanem delovnem preizkusu tudi zaposlili, saj lahko en mentor hkrati spremlja do pet udeležencev programa, ki traja od 100 ur do enega meseca. Sodelovanje v projektu je dokaj ugodno, saj se delodajalcem povrnejo upravičeni stroški preizkusa, udeleženci pa prejmejo dodatek za aktivnost in za prevoz.

Leta 2015 je bilo v delovni preizkus vključenih 945 oseb pri 749 delodajalcih. Od tega se je v roku enega leta po zaključku programa zaposlilo 80,6 odstotka vseh vključenih. 446 oseb se je zaposlilo že med trajanjem delovnega preizkusa ali v enem mesecu po zaključku. 90 oseb se je zaposlilo v roku enega do treh mesecev po zaključku programa, preostali pa v roku enega leta od zaključka programa.

Za Delovni preizkus se je odločila tudi frizerka Mojca Žmuc, ki je imela več let težave z iskanjem ustreznega kadra. »Iskala sem na srednji šoli, kjer so bili kandidati premalo samoangažirani in s premalo izkušnjami. Pri naši panogi težko zaposliš nekoga, čigar dela in znanja ne poznaš v praksi, ne moreš pa ga imeti na črno nekaj dni,« pripoveduje Žmučeva, ki je v drugem poskusu le našla ustreznega kandidata, in sodelovanje v projektu priporoča tudi ostalim delodajalcem, ki se spopadajo s podobnimi težavami.