Tiskane izdaje
Čeprav se je brezposelnost med mladimi v zadnjem letu zmanjšala za 6849 ljudi, kar je za skoraj 13 odstotkov, je njihov položaj na trgu dela še vedno vse prej kot rožnat.
Stopnja njihove delovne aktivnosti za leto 2014 znaša 26,7 odstotka, kar je pod povprečjem EU, delež iskalcev prve zaposlitve narašča že leta, zlasti v starosti med 25 in 29 leti. Aprila letos je znašal 45,5 odstotka. Narašča tudi delež mladih brezposelnih v tej starostni skupini s terciarno izobrazbo, ki je aprila znašal 29 odstotkov.
Po izračunih urada za makroekonomske analize in razvoj je Slovenija na prvem mestu v EU po deležu začasnih zaposlitev (za določen čas, študentsko delo, delo po avtorski ali podjemni pogodbi). Če k temu dodamo še delo za polovični delovni čas in samostojne podjetnike, vidimo, da sta v povprečju kar dva od treh mladih zaposlenih v prekarnih oblikah dela.
Naše sogovornice – Maja Dizdarević (predstojnica Centra za osebni in profesionalni razvoj študentov Univerze v Ljubljani, UL), Rebeka Fakin, Mateja Hanžurej in Martina Horvat (karierne svetovalke iz Kariernega centra Univerze v Mariboru, UM), Zlata Šlibar in Barbara Gogala (koordinatorici s področja vseživljenjske karierne orientacije na Zavodu RS za zaposlovanje) in Saša Praček (vodja marketinga na E-študentskem servisu) – tudi zato priporočajo, da si mladi že med šolanjem začnejo iskati delo, da se mrežijo in da hodijo na različne delavnice.
»Konkurenca na trgu dela je velika. Če je nekoč veljalo, da če se pridno učiš in končaš študij, ne boš imel težav z zaposlitvijo, danes ni več tako,« opisujejo na UM. Delodajalci pri izboru kandidatov vse bolj upoštevajo obštudijske dejavnosti mladih diplomantov, kot so delo prek študentskega servisa, prostovoljno delo, sodelovanje v projektih, obiskovanje seminarjev, delavnic, konferenc.
Priprava na prvo zaposlitev mora steči že veliko pred dokončanjem študija, ko končaš, je velikokrat že prepozno, razmišljajo na e-servisu. Kandidati s prakso imajo prednost: »Vsako delo, tudi še tako preprosto, študentom da določeno znanje, vrline in spretnosti, ki jih delodajalci zahtevajo.«
Zato so za dijake in študente, ki opravljajo občasna in začasna dela, pripravili zapisovanje delovnih izkušenj Moje izkušnje v obliki dokumenta, v katerem so zbrani vsa dela, količina opravljenega dela ter znanja in spretnosti, ki jih je študent pridobil.
Kaj početi za povečanje zaposlitvenih možnosti
Študenti imajo obilo priložnosti – poleg omenjenih še opravljanje prakse, pripravništva, obiskovanje hitrih zmenkov – da bi se predstavili delodajalcem. Kaj od tega najbolj priporočajo?
Na ljubljanski univerzi predlagajo vse to, zavedajo pa se, da je treba vložiti veliko časa in truda. Tudi tisti, ki v okviru študija nimajo uradne prakse, lahko izkušnje pridobijo tako, da pripravijo seminarske in diplomske naloge, ki se navezujejo na reševanje konkretnega problema v podjetjih.
»Vključujejo se lahko v univerzitetno okolje, postanejo tutorji, aktivni člani interesnih društev.« Predlagajo jim še študijsko izmenjavo v tujini, tečaje tujih jezikov, računalništva, znotraj kariernih centrov pa delavnice javnega nastopanja, timskega in projektnega dela ter tehnik pogajanj. Za UM je obisk delavnic kariernega centra in kariernega svetovanja minimum, kar bi bilo smiselno storiti.
Na ZRSZ predlagajo vse našteto, saj nikoli ne veš, kdaj se pokaže zaposlitvena priložnost. Na e-servisu svetujejo, da se na začetku študija ukvarjajo s čim bolj različnimi deli, pozneje, pred njegovim zaključkom, pa naj se usmerijo na tisto področje, s katerim se želijo ukvarjati, saj si tako povečajo možnosti za sklenitev delovnega razmerja za daljši čas. Po njihovih podatkih se približno 60 odstotkov študentov redno zaposli v podjetju, kjer so opravljali študentsko delo.
Brezposelne družboslovke zgolj stereotip
Kdo naj se, glede na svojo študijsko smer, še posebej ukvarja z bodočo kariero? Vsi. Več aktivnosti pa se pričakuje pri poklicih, kjer je neskladje med povpraševanjem in ponudbo, pripovedujejo na ljubljanski univerzi in na ZRSZ, kjer pravijo, da med takšne poklice, iz različnih vzrokov, spadajo tudi družboslovni in humanistični.
Na mariborski univerzi so do tega nekoliko skeptični. Če nekdo študira naravoslovje ali tehniko, to še ne pomeni, da ga zaposlitev avtomatsko čaka: »Upali bi si trditi, da bi proaktivna družboslovka prej dobila zaposlitev kot neaktivni naravoslovec ali tehnik.«
Obe omenjeni univerzi si vedno bolj prizadevata za povezovanje z gospodarstvom, tudi z različnimi projekti. Ljubljanska jih je letos v okviru razpisa Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendij Po kreativni poti do praktičnega znanja izvedla 113, vanje so vključili 1003 študente, 316 pedagoških mentorjev, 132 podjetij in 49 organizacij. Veseli so dobrega odziva delodajalcev, ki tako pogosto najdejo študente za sodelovanje.
Aktivnosti Kariernih centrov na UL se sicer udeleži vsak četrti študent, skoraj dve tretjini je žensk (saj je tudi na splošno vpisanih več študentk), veliko je višjih letnikov. Na mariborski univerzi pa pravijo, da se žal še vedno angažira manjšina študentov, saj drugi menijo, da imajo še čas. Vendar ni tako.
Služba nekoč samoumevna, danes bitka zanjo
»Časi so se občutno spremenili, ne samo za študente, ampak tudi za njihove starše in druge, ki so že več let vključeni na trg dela. Posameznik lahko v svoji karieri zamenja ne samo več delodajalcev, ampak tudi poklicev,« razlagajo na ljubljanski univerzi.
Na zavodu za zaposlovanje poudarjajo, da je bitko za zaposlitev povzročil naval na terciarno izobraževanje. Pred desetletjem ali dvema se je vanj vpisal precej manjši del generacije in ponudba izobraževalnih programov še zdaleč ni bila tako razvejena, kot je danes. Mogoče je bilo tudi zaposlovanje v javnem sektorju, kar je zdaj onemogočeno.
Da je delovnih mest skoraj enako, ljudi z visoko izobrazbo pa je več, opažajo tudi na UM. »Že preprosta matematika pove, da če greš študirat, še ne pomeni, da imaš takoj po diplomi zagotovljeno službo.« (Bodočim) študentom zato predlagajo, naj se pozanimajo, koliko diplomantov iz njihove smeri je brezposelnih in kakšne so zaposlitvene možnosti pri delodajalcih.
VIP-karto v resna podjetja
O poznanstvih lahko razmišljamo ožje, ko nekdo dejansko zaposli bližnjega, ne glede na njegove znanja in izkušnje. »Ne moremo se sprenevedati, da se to ne dogaja. Vendar resna podjetja z vizijo in kadrovsko politiko te metode ne bodo uporabljala,« pravijo na zavodu za zaposlovanje.
Priporočilo delodajalcu nekdo dobi zato, ker se je izkazal ali ker nekdo verjame v njegove kompetence. Tudi če je od sorodnika, mora ta verjeti, da je kandidat dober, saj s priporočilom zastavi svoje dobro ime, so prepričani na UM.
***
Anketa med obiskovalkami kariernega tabora Univerze v Ljubljani
Zakaj se vam zdi pomembno udeležiti se kariernih dogodkov za mlade?
Kristina Batistič, 23 let
»Udeležila sem se že dveh delavnic na kariernem taboru. Zdelo se mi je koristno dobiti nekaj nasvetov, glede na to, da iščem prvo službo in nimam izkušenj s tem. Mislim, da se da dobiti delo, če si aktiven in se znajdeš. Moj načrt je začeti s prostovoljstvom, obenem pa iskati neko plačano delo.«
Lara Svet, 22 let
»Ko sem nazadnje pisala CV in motivacijsko pismo, sem se morala precej potruditi, da sem na spletu našla želene podatke. Tako da so delavnice zelo uporabne. Ker sem ravno prosta in ker končujem tretji letnik študija na prvi stopnji, se mi zdi zelo pomembno pozanimati se za naprej. Na prakso grem v tujino in menim, da moram že zdaj začeti razmišljati, kaj hočem potem.«
Tina Dobelšek, 29 let
»Na kariernem taboru sem prvič. Med študijem nisem bila toliko obveščena – sploh nisem vedela, da tabor obstaja oziroma da se lahko tu individualno posvetuješ. Čisto konkretno sem zdaj videla, kaj v motivacijskem pismu pišem narobe oziroma kaj bi bilo mogoče bolj poudariti. Drugače pa sem bila že na raznih start-up vikendih, zdaj grem prek Spirita na neke izzive. Pogosto se udeležim takšnih dogodkov.«
V nedeljo ob 15. uri na Delo.si preberite, kaj pri iskanju zaposlitve mladim svetuje karierna svetovalka.
