S kolektivno pogodbo do reda

»Ljudje delajo predolgo, delajo preveč, praktično ni več razmejitve med delovnim časom in zasebnim življenjem,« je poudarila nova predsednica največjega slovenskega sindikata, ZSSS, Lidija Jerkič ob svoji predstavitvi. Zato si je kot eno pomembnih prednostnih nalog zastavila ureditev delovnega časa. Ne gre toliko za spremembo pravil igre – najprej je treba doseči, da bodo delodajalci spoštovali veljavno zakonodajo. V praksi namreč sindikati zaznavajo obilo kršitev, podaljševanja dela prek nadurnega in prek dovoljenega prerazporejanja delovnega časa. A takšne kršitve so zelo težko dokazljive.

Nujen doslednejši nadzor

Sindikati vidijo kot možno rešitev, da bi se delovni čas predvsem uredili s socialnim dialogom, ne z enostranskimi akti delodajalcev. Za preprečevanje zlorab pa bo nujen doslednejši nadzor inšpektorata za delo, namreč več nepričakovanih, nenadnih inšpekcijskih pregledov.

Razmere, o katerih govorijo sindikati, najlaže ponazorimo z dogajanjem v dejavnosti trgovine. V zadnjih mesecih je bila v središču zanimanja javnosti zaradi nedeljskega dela in predloga zakona za zaprtje trgovin ob nedeljah. Prvi cehovski sindikalist Ladi Rožič je razkril razloge za spremembe: trgovcem (pravzaprav povečini trgovkam, materam z otroki) je letos poleti prekipelo, ker zaradi pomanjkanja kadra – v trgovini v Sloveniji trenutno manjka več tisoč trgovcev – niti dopusta niso mogli izkoristiti.

Lidija Jerkič: »Ljudje delajo predolgo, delajo preveč, praktično ni več razmejitve med delovnim časom in zasebnim življenjem.« Foto: Mavric Pivk/Delo

Čedalje hujše pomanjkanje delavcev je sililo delodajalce k silnemu prerazporejanju delavcev oziroma delovnega časa. Omejitev dela na 26 nedelj v letu je ostala mrtva črka na papirju (tudi zato, ker je bilo premalo inšpektorjev, da bi to nadzirali). Neenakomerno razporejen delovni čas je bil pravilo, ki je zaradi ohlapne definicije omogočalo zlorabe. Delavci so lahko delali tudi po 56 ur na teden, dva tedna skupaj, brez dneva počitka. Presežke ur bi morali porabiti v tekočem letu, a jih zaradi podzaposlenosti niso mogli. Plačevali so jih po skrajno nizkih tarifah (in šele z nadurami so nekateri dosegli minimalno plačo, tisočem pa mora delodajalec še vedno doplačevati do minimalca).

1,4 milijona nadur

V 39 trgovskih podjetjih, ki so jih v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije vzeli pod drobnogled, so v letu dni izplačali skoraj 1,4 milijona nadur. Toliko ljudi je torej manjkalo, zato so bili obstoječi zaposleni toliko bolj obremenjeni, povečal se je absentizem.

Nuja je vodila do hitrega socialnega sporazuma. Partnerja sta v kolektivno pogodbo trgovine zapisala nova pravila o delovnem času ob nedeljah in praznikih, plačilu za delo prek rednega dela in natančneje opredelila neenakomerne razporeditve in začasne prerazporeditve delovnega časa. Učinek bomo videli prihodnje leto.