Zgodba iz Dubaja: Šefi mu zaupajo daljše odsotnosti

Dolenjec Iztok Franko, ki je v Dubaju tri leta zaposlen kot vodja marketinga pri podjetju Ramy, si vsako leto vzame neplačan dopust. Letos je zbral že 42 dni odsotnosti z dela v takšni obliki. Nekoč ga je izrabil za potovanja domov, vse bolj pa ga porablja za projekte, ki se jih ob službi v Združenih arabskih emiratih loteva v Sloveniji.

Nikoli zavrnili želje

»Priznam, po prvih treh mesecih dela me je bilo strah vprašati, ali grem lahko na dopust. Pravico za plačanega v Dubaju dobiš namreč po letu dni zaposlitve in v tem času ni zaželeno, da zapuščaš državo. Malo so me čudno pogledali, ko sem vprašal za počitniški premor, saj sem bil še v poskusnem obdobju. Želel sem se tetovirati v Sloveniji in obiskati starše. Ker so v kratkem času spoznali, da sem delu predan in si prizadevam za razvoj podjetja in njegovo poslovno uspešnost, so mi ugodili. Tudi v naslednjih letih nikoli niso zavrnili moje želje,« je Iztok Franko poudaril ferplej v odnosu delavec-delodajalec.

V uradni prošnji za dopust vsakič specificira vrsto odsotnosti z dela. »Plačan dopust znaša 30 dni, uveljaviš ga lahko po 365 dneh dela. Za tovrstni dopust, pravimo mu annual leave, zaposlenemu pripadata redni dohodek in poravnava stroškov letalske vozovnice. Letos plačanega dopusta nisem izrabil, ker sem bil tolikokrat v Sloveniji, da še nisem nabral 365 delovnih dni od zadnjega izrabljenega,« je pojasnil ločnico med plačanimi in neplačanimi »počitnicami«.

Vedno dosegljiv

Prvo leto zaposlitve je vzel deset dni neplačanega dopusta, leto pozneje dvaindvajset, lani pa sedem. Tridesetletnik pravi, da je vodstvu dosegljiv tudi med odsotnostjo, saj vselej poskrbi, da so naloge, za katere je odgovoren, opravljene pravočasno. Prav zato mu v podjetju zaupajo: »Pravijo mi, da že sam vem, kdaj si lahko privoščim odsotnost. Edini dogovor, ki ga imamo, je, da v službi ne manjkam več kot 30 dni skupaj,« je razkril organizator socialne mreže.

Vselej preštudira, katero obdobje je glede na količino delovnih obveznosti najprimernejše za odhod. Največ se v podjetju dogaja od septembra do aprila. Kadar ga ni, manjše obveznosti porazdeli med sodelavce, pomembnejše naloge, ki morajo biti opravljene, pa si shrani v opomnik in zanje poskrbi na daljavo. Preostalo delo ga počaka.

»Prvo leto, ko sem dopust izrabil za obiske doma in potovanja, je bilo super! V zadnjih dveh pa sem z vsakega dopusta prišel izgorel, saj sem čas namenjal projektom v Sloveniji,« je sogovornik razkril, da je delovnih priložnosti vse več. V domovini vodi marketinško agencijo Pesakrompir, je soustanovitelj Avtoklika, med drugim je eden od pobudnikov za novonastalo Avto-moto društvo Gaj, ki podpira razvoj dolenjskega dirkališča ...

Potreboval čas zase

»Pravega odklopa od delovnega vsakdana že dolgo nisem imel. A ob vsakem dopustu v Sloveniji odtehtajo družinska kosila in narava, ki je v Dubaju ni. Nazadnje sem doma odpeljal eno dirko za dušo. Takšne 'počitnice' vselej prinesejo nova spoznanja,« je ugotovil Franko, ki je pred dvema letoma prvič začutil, da mora stopiti korak nazaj in se za nekaj časa umakniti od vsakdana. Odločil se je za potovanje v Avstralijo in zaprosil za 25 prostih dni, ki bi jih kombiniral z delom na daljavo. »Šef mi je dejal, da mi bo plačal vseh 25 dni počitnic, samo naj se vrnem. To je bil najboljši čas mojega življenja. Ukvarjal sem se predvsem s sabo,« je zaupal.

Kako pa nanj gledajo sodelavci, ker pogosto manjka v službi? »Delam z ljudmi različnih narodnosti in kultur. Mentaliteta je zelo drugačna od tiste, ki smo jo vajeni v Sloveniji. Večini je pomembno zgolj, kakšne koristi ima od delodajalca. Ko odbije ura 19, gredo vsi domov. Jaz še ostanem. Vidijo, koliko časa in truda vložim v svoje delo, pa tudi to, da med potovanji delam, zato mi nimajo česa očitati,« je odgovoril.

Doma nikoli zaposlen

Denarnih težav med neplačanim dopustom nima, saj vseskozi varčuje. Pravi, da se je skromnosti naučil v Sloveniji. »Pretekli projekti, s katerimi sem se ukvarjal pred odhodom v Dubaj, so me naučili tudi, kako preživeti brez denarja,« je razkril.

Zanimalo nas je še, kakšne ima izkušnje z neplačanim dopustom v domovini, pred selitvijo v ZAE. »V Sloveniji je bil vsak moj dopust neplačan, saj me nikoli niso uradno zaposlili. Vedno smo imeli pogodbe kot samostojni podjetniki z urno postavko. Ko nisem bil v službi, me enostavno niso plačali,« je povedal.