Tiskane izdaje
Antropologi že dolgo niso le raziskovalci načinov življenja oddaljenih ljudstev. V zdajšnjem obdobju velikih migracijskih tokov in terorističnih napadov bi lahko bili s svojim znanjem med najbolj iskanimi profili. »A v praksi žal ni tako. Za nezaposljivost kadra pa niso krivi le delodajalci, ampak tudi antropologi,« je poudaril Dan Podjed, znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU in docent na ljubljanski filozofski fakulteti.
Izzivi na domačem pragu
Da so antropologi slabo zaposljivi kljub širokemu znanju, s katerim bi lahko pomagali pri reševanju sodobnih družbenih izzivov, je kriva tudi stereotipna podoba izpred sto let, je opozoril Podjed, ki danes z Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU in drugimi partnerji prireja mednarodni simpozij Zakaj svet potrebuje antropologe. »Ko govorimo o antropologiji, ima večina še vedno v glavi sliko Bronislawa Malinowskega, ki se je med prvo svetovno vojno podal na Trobriandske otoke v Pacifiku in preučeval navade tamkajšnjih ljudstev.
Vendar antropolog ni več profil, ki nujno raziskuje navade na drugem koncu sveta. Skoraj ni več neodkritih krajev z neznanimi ljudstvi in nenavadnimi kulturami, ki bi jih antropologi odkrivali in predstavljali drugim. Namesto tega novi svetovi, ki so izjemno zanimivi za raziskave, nastajajo kar pred domačim pragom – ustvarjamo jih z uporabo spletnih omrežij in mobilnih telefonov. Antropologija bo zato morala prenoviti svojo javno podobo,« je neskladje med predstavami o antropološkem poklicu in prakso opisal sogovornik. Prepričan je, da je humanistika, skupaj z antropologijo, konkurenčna prednost Slovenije in Evrope v svetovnem merilu, a družba tega ne zna izkoristiti.
Pisarno vzamejo na teren
Klasično antropološko preučevanje ljudstev na oddaljenem terenu je precej redko. Antropologi s podobnega stališča v ZDA raziskujejo skupnost voznikov motornih koles, v Hongkongu pod drobnogled jemljejo priseljence z vsega sveta, ki so se naselili v ogromnem kompleksu, v katerem vzpostavljajo nove načine komunikacije in med katerimi se prepletajo raznovrstne kulture.
»Tudi pri nas imamo niz medkulturnih 'čebelnjakov', ki bi jih lahko raziskali,« je dodal Podjed, ki več kot polovico delovnega časa preživi za računalnikom. Antropologi v akademski sferi so namreč zelo odvisni od razpisov. »Izračunal sem, da sem v zadnjih petih letih porabil vsaj leto in pol za pisanje projektnih predlogov. Približno 90 odstotkov je neuspešnih, priprava enega pa vzame približno tri mesece. Dobra stvar našega dela pa je, da lahko pisarno vzamemo s seboj na teren,« je iz Beograda sporočil o delu v provizorični pisarni na balkonu. V Srbiji je bil zaradi raziskave o načinih vožnje v Jugovzhodni Evropi; v projektu DriveGreen razvijajo aplikacijo za spodbujanje trajnostne mobilnosti.
Nove tehnologije –
Kje zdaj antropologe sodobna družba najbolj potrebuje? »Želel bi si, da bi se po nedavni tragediji v Parizu in ob begunski problematiki zgodila sprememba v glavah ljudi – tudi zaposlovalcev. Kulturni tokovi so se začeli mešati na nove načine in to moramo sprejeti.
Drugo priložnost za zaposlovanje antropologov vidi v razvoju novih tehnologij. Problem je omejevanje tehnološkega razvoja predvsem na inženirje, pravi. Ti imajo način mišljenja, ki ga povprečni uporabniki tehnologij pogosto ne razumejo. Zato potrebujejo posrednika, ki zna prevesti komunikacijo med obema skupinama. V tej vlogi nastopi antropolog. »Zakaj tudi v Sloveniji ne vključijo antropologov v visokotehnološka podjetja in skupaj z njimi razvijajo mobilne aplikacije, rešitve za spletna omrežja, tehnološke inovacije, ki bodo do ljudi prijaznejše in dostopnejše zanje? Mnogi v tujini so ta smisel opazili že pred desetletji.
Tolmačenje načinov življenja in prevajanje navad sta odliki antropologije. »Ljudi resnično spoznaš šele, ko živiš med njimi. Antropologi znajo ljudem med opazovanjem z udeležbo prisluhniti v njihovem življenjskem okolju, odgovorov od njih ne dobivajo iz telefonskih anket ali iz sobe, v katero jih zaprejo med eksperimentom ali kot fokusno skupino. To je glavna prednost antropološkega pristopa,« je opozoril.
Z beležko na avtobus
Priložnost vidi tudi v analizah organizacijskih kultur in izboljšanju sodelovanja zaposlenih v podjetjih. »Pa ne samo v multinacionalkah. Vsako večje podjetje ima težave, kako uskladiti oddelke in vzpostaviti komunikacijo med njimi. Nizozemska antropologinja Jitske Kramer je, denimo, sodelovala s policijo in imela svetovanja za ublažitev napetosti v kolektivih. Možje v modrem se ves čas srečujejo z medkulturnimi problemi in zadregami. In to ne le v stiku s prekrškarji, temveč tudi med sabo,« je postregel z zanimivim primerom.
Opozoril je na še eno zmotno prepričanje pri zaposlovanju antropologov. »Pogosto je slišati, da sodimo le v akademsko sfero. V njej je žal vse manj prostora, konkurenca je huda, sredstva so omejena. Novi rodovi si bodo zato morali sami ustvarjati delovna mesta ter pri tem preprosto in jasno povedati, kaj znajo in kje so uporabni. Velika težava antropologije je, da navzven deluje skromna, saj se premalo predstavlja in promovira v javnosti,« je še poudaril Podjed.
Priložnosti za zaposlovanje antropologov so tudi v osnovnih in srednjih šolah: »Menim, da je antropologija ravno tako pomemben učni predmet kot sociologija in psihologija. Če mlade učimo o kulturni raznolikosti in globalnih tokovih, bodo lažje sprejemali svet, ki nastaja,« je prepričan Podjed, ki je v otroštvu želel postati astronom in biolog, pozneje igralec, delal je kot novinar ... Antropologija ni le služba, ampak način življenja, pravi.
Antropologi na simpoziju
Danes od 13. do 21. ure bo v ljubljanski Festivalni dvorani mednarodni simpozij Zakaj svet potrebuje antropologe. Udeležilo se ga bo približno 500 ljudi iz 30 držav. Osrednji govorci bodo Lučka Kajfež Bogataj, Genevieve Bell, Thomas Hylland Eriksen in Joana Breidenbach. Predavanj se zaradi velikega zanimanja ni več mogoče udeležiti, jih pa lahko v neposrednem prenosu od 14. ure spremljate na Delovi spletni strani.
