Študirati ali nadaljevati s podjetništvom?

Matej Gaser: Čas pavziranja in študija je treba izkoristiti za delo in podjetništvo.

Objavljeno
18. avgust 2016 19.27
Cveto Pavlin
Cveto Pavlin
Pred nenehno dilemo, ali nadaljevati formalno izobraževanje ali začete podjetniške projekte, je že nekaj časa Matej Gaser, 26-letni podjetnik. Oboje se pri njemu ves čas prepleta, vendar daje prednost podjetništvu, izobraževanje pa je zdaj na stranskem tiru, čeprav je končal tri letnike na ekonomski fakulteti in bi moral spisati le še diplomsko nalogo.

»Nekaj podobnega se mi je že zgodilo v četrtem letniku Tehniške gimnazije Kranj, ko sem imel veliko popravnih izpitov. Odločil sem se, da jih ne bom delal takoj in da bom v tem času uresničeval svoje zamisli. Zanimala me je arhitektura, zato sem naredil spletno stran o slovenski sodobni arhitekturi arhitektmagazin.si, ki sem jo urejal leto ni,« pravi Matej Gaser in dodaja, da starša nista bila navdušena nad njegovo odločitvijo. »Nato sta sprejela mojo odločitev, da bom delal, kar me veseli, ker nisem najbolje sprejemal formalne oblike izobraževanja.«

Od Bonovida do Nizkocenovci.si

Po enem letu je opravil popravne izpite in maturo ter se vpisal na ekonomsko fakulteto. »Ekonomija me je zanimala, ker sem menil, da mi bo pomagala pri uresničevanju mojih podjetniških idej,« pojasnjuje sogovornik, ki je deloval tudi v odboru za visoko šolstvo pri Zvezi ŠKIS, vendar mu žilica za reševanje problemov ni dala miru. Ker je imel težavo s tem, da ni nikoli vedel, v kateri restavraciji bi lahko jedel na študentske bone, je v prvem letniku fakultete izdelal spletno stran zemljevida študentske prehrane Bonovid. Zaslužek je bil od prodaje oglasnega prostora.

»Na tem projektu sem delal eno leto. Poleg mene so bili še trije tržniki. To sem počel ob študiju in takrat sem imel najboljše povprečje ocen. Za tem sem bil leto dni član ekipe OdpiralniCasi.com, kjer sem se ukvarjal z monetizacijo. Konec leta 2013 pa sva s soustanoviteljem Aljažem Božičem začela razvijati projekt Nizkocenovci. Z razvojem projekta nas je bilo v ekipi čedalje več, večinoma programerjev. Zdaj nas je pet stalnih in več zunanjih sodelavcev.«

Tudi zamisel za iskalnik Nizkocenovci.si je Matej Gaser dobil na podlagi lastnega problema. S prijatelji so iskali let za Berlin in ker niso bili zadovoljni z iskalniki, so razvili svojo stran. Sprva so razvoj spletne strani in iskalnika financirali iz svojega žepa, nato sta jih s 7500 evrov podprla Branko Drobnak in Borut Rismal. Pri Slovenskem podjetniškem skladu sta dobila 50.000 evrov posojila.

Študij in delo

Za nadaljnji razvoj spletne platforme za iskanje nizkocenovnih letalskih povezav so potrebovali še več znanj in povezav z industrijo potovanj ter svež denar. Od bolgarskega sklada Launchub in češkega sklada Credo ventures so v začetku leta dobili 300.000 evrov. Denar je namenjen za tehnični razvoj platforme GoAvio, za prodor na tuje trge ter za testiranje in optimizacijo storitve.

Prvotno strategijo iskalca nizkocenovnih letalskih povezav so nadgradili in se usmerili v spletnega načrtovalca nizkocenovnih potovanj. Poceni lete kombinirajo z vlaki in avtobusi, da uporabniku najdejo povezavo, ki je cenejša od trenutne ponudbe letov.

Na podlagi lastnih izkušenj Matej Gaser mladim svetuje, naj v času šolanja delajo, ne da čakajo najprej na diplomo in nato začnejo iskanje zaposlitve ali podjetništvo: »Pomembno je vedeti, kaj nas zanima, kaj hočemo delati v življenju, kakšni so naši cilji. Pogosto so iskanje rešitev za probleme, samoniciativnost in pripravljenost za delo pomembnejši kot formalna izobrazba.«