Tiskane izdaje
Delo v pisarni je v mesecih, ko temperature zunaj presegajo 30 stopinj Celzija, pravi blagoslov – če se zaposleni lahko dogovorijo, na koliko stopinj naj klima ohladi prostor in kako pogosto, če sploh, zračiti in podobno.
»Delovni pogoji, kamor spada tudi temperatura v prostoru, močno vplivajo na razpoloženje ljudi. Lahko so kapljica čez rob že tako pregretih glav, sledijo lahko nerganje in konflikti, ti pa močno vplivajo na učinkovitost in zavzetost,« je pojasnila Ksenija Špiler Božič iz BB Consultinga. V takšnih razmerah se pokaže, kakšen pomen imajo organizacijska kultura in vrednote med zaposlenimi, z vodstvom na čelu.
»Spoštovanje in vključevanje vseh omogoča lažje iskanje rešitev. Preventiva pa je tudi v tem primeru boljša od kurative,« pravi strokovnjakinja za organizacijsko kulturo v podjetjih, ki priporoča, da podjetje že vnaprej pripravi priporočila za ukrepanje; na primer, kakšna temperatura je priporočljiva.
Pri tem je smiselno, da sodeluje z medicino dela, ki pomeni strokovno avtoriteto. »Predvsem pa naj spodbuja med zaposlenimi dialog, da najdejo skupno rešitev ali vsaj kompromis. Nikakor ne sme to postati orodje za merjenje mišic ali čigava bo obveljala,« opozarja Ksenija Špiler Božič.
Za prave nastavitve je treba poznati zaposlene in stavbo
Chris Adams, strokovnjak za urejanje delovnih prostorov po načelih zdravja, udobja in učinkovitosti na delovnem mestu, na portalu ThoughtCo pojasnjuje, da na optimalno temperaturo, ki omogoča najbolj osredotočeno delo zaposlenih, vpliva vrsta dejavnikov.
Tako po njegovem mnenju ne drži popolnoma, da se večina delavcev najbolje počuti pri 21 do 23 stopinjah Celzija. Oziroma bi veljalo ob domnevi, da so zaposleni predvsem moški, pisarne pa so v stavbah, zgrajenih proti koncu 20. stoletja.
»Raziskava iz leta 2015 je pokazala, da imajo ženske nižje presnovne stopnje kot moški ter več telesne maščobe, zato so bolj dovzetne za mraz kot moški. Če je v pisarni več žensk, je verjetno smiselno prilagoditi temperature v prostoru,« svetuje Adams.
Tudi posameznikova starost in indeks telesne mase vplivata na njegovo idealno temperaturo v pisarni. Na hladnejši zrak so bolj občutljivi zaposleni po 55. letu starosti in suhi.
Kako nizko naj bodo nastavljene klimatske naprave, je odvisno tudi od vlažnosti zraka – najprimernejša je 40-odstotna – in arhitekturne zasnove stavbe. Kjer so velika okna, ki v prostor prepuščajo več dnevne svetlobe, so pisarne toplejše, visoki stropi zmanjšujejo kroženje zraka, kar pomeni, da klime morajo delati močneje.
»Pomembno je, da poznate svoje zaposlene in stavbo, v kateri delate,« poudarja Adams.
