V službi spoštujejo poslanstvo prostovoljnih gasilcev

Nekatera podjetja ne terjajo nadomestila za odsotnost.

Objavljeno
25. februar 2016 19.26
Mojca Finc
Mojca Finc

Po najbolj svežih podatkih iz poročil o prostovoljstvu, ki jih pripravljajo na ministrstvu za javno upravo, je bilo leta 2014 v Sloveniji 744 prostovoljskih organizacij s 84.206 prostovoljci. Poleg njih pri nas deluje še približno 163.000 prostovoljnih gasilcev. Največ jih je med mladimi (53.000), tistih, ki izpolnjujejo vse pogoje za operativnega gasilca, je 38.500. Delodajalec je prostovoljnemu gasilcu po zakonu o gasilstvu dolžan omogočiti opravičeno odsotnost z dela.

Slabe izkušnje so redke

»Zelo redko se dogaja, da delodajalec ne bi prostovoljnemu gasilcu dovolil na intervencijo. Malo je slabih izkušenj,« je povedal poveljnik Gasilske zveze Slovenije (GZS) Franci Petek in dodal, da je zakonodaja pri tem vprašanju dobro urejena. Izpostavil pa je drugo težavo: »Ni pa prav, da delodajalce, ki ne pustijo prostovoljnih gasilcev na intervencijo, kaznujemo. Za delodajalca so gasilci prav gotovo dodana vrednost, saj se znajo bolj prisebno odzivati v vseh situacijah, posebej, če zagori. Menim, da bi morali z nagradami za delodajalce spodbujati zaposlovanje gasilcev, jih v obliki olajšav ali bonitet spodbuditi, da omogočijo prostovoljnim gasilcem odhod na intervencijo,« je razmišljal Franci Petek, ki še eno težavo vidi v malhi, iz katere izplačujejo nadomestila ob odsotnosti prostovoljnega gasilca z delovnega mesta.

»Lokalna skupnost in država nimata posebnih sredstev zgolj za nadomestila, vse izhaja iz skupne mase,« je opozoril. Za pokrivanje stroškov požarne varnosti in drugih nesreč je odgovorna lokalna skupnost. Prav tako za nadomestila. Zato ob večjem številu intervencij ostane manj sredstev za gasilsko dejavnost. Če gre za veliko akcijo in je treba na pomoč poklicati gasilce tudi iz drugih delov države, se aktivira državni načrt in takrat intervencijske stroške pokrije država, je pojasnil sogovornik.

Tudi v Prostovoljnem gasilskem društvu (PGD) Škofja Loka, v katerem je operativnih 45 gasilcev, nimajo slabih izkušenj z delodajalci. Je pa poveljnik Jaka Sušnik prav tako opozoril na nadomestilo. »Nekemu delodajalcu več pomeni imeti zaposlenega na delovnem mestu, kot pa prejeti nizko nadomestilo. Bolj bi bilo treba delati na statusu prostovoljnega gasilca, ustvariti ugodnosti, s katerimi bi spodbudili zaposlovanje,« je prikimal poveljniku GZS.

Ustni dogovor

Po izkušnjah o odhodu na intervencijo med delovnim časom smo povprašali Mateja Brusa, ki je 27 let prostovoljni gasilec pri PGD Lesce. Z delodajalcem ima ustni dogovor, da načeloma lahko zapusti delovno mesto, ko gre za nesrečo večjega obsega, ko so ogrožena življenja ali ko grozi večja materialna škoda. Če pa bi bil ravno sredi delovnega procesa, pri katerem je njegova prisotnost ključna, v istem hipu na intervencijo verjetno ne bi mogel.

Pravi, da v podjetju, v katerem je zaposlen, gojijo pozitiven odnos do gasilstva. »Vem, da me tudi zaradi tega na nek način spoštujejo in cenijo to moje poslanstvo. V podjetju sem tudi odgovoren za požarno varnost, skrbim, da so gasilniki pregledani, evakuacijske poti primerno označene ... Verjamem, da za uspešnimi podjetji stojijo uspešni vodje oziroma lastniki, ki se zavedajo pomena prostovoljnih gasilcev in prostovoljstva na splošno.

Brez tovrstne razgledanosti ne verjamem, da bi jim lahko uspelo, saj moraš imeti odprt pogled, ne stremeti zgolj k enemu cilju, če želiš na trgu rasti in ostati na vrhu,« je razmišljal Brus. Tudi pri nekdanjem delodajalcu ni imel težav z odhodi na intervencijo, najmanj posluha pa so imeli nadrejeni, ko je bil zaposlen v državni ustanovi: »Kot bi pljuvali v lastno skledo,« še vedno ne razume njihovega odnosa.

Trikrat je bil odsoten iz službe zaradi intervencije, v vseh primerih je gasil požare, pri katerih je nastala ogromna materialna škoda, ogroženi so bili ljudje. Delodajalcu strošek za vsakega prostovoljnega gasilca pri PGD Lesce, ki gre med delovnim časom na intervencijo, pokrije Gasilska zveza Občine Radovljica. »A podjetja se običajno ne odločijo terjati povračila zneska, kar je zelo pohvalno. To je ta širina, o kateri govorim, zares uspešni direktorji in lastniki podjetij jo očitno premorejo,« je Brus zadovoljen nad odzivom okolja.

Prednost pri zaposlitvi

Nekateri delodajalci se držijo člena, po katerem naj bi ob pozivu na intervencijo zaposlenemu omogočili opravičeno odsotnost z dela, drugi ne. Poiskali smo tiste, ki spodbujajo prostovoljno gasilstvo.

Pri Atotech Slovenija iz Podnarta zaposlujejo šest prostovoljnih gasilcev. Pravijo, da jim ta podatek v CV kandidatov, ki iščejo službo, pove veliko o človeku: »Kaže na to, da je pripravljen delati še kaj drugega kot zgolj to, kar mora. Kot prostovoljni gasilec kaže svoj čut za odgovornost in nesebično pomoč drugim. Prek gasilskih izobraževanj je seznanjen s široko paleto strokovnih področij, ki jih skozi običajni šolski sistem vsak ne more pridobiti.

Usposobljen je za spoštovanje reda, vzdrževanje delovne opreme in timsko delo. Vem, da imajo ti ljudje tudi zelo skrben odnos do okolja,« je v odgovoru zapisala direktorica Mariana Rebernik. Zaposleni prostovoljni gasilci lahko v tem podjetju ob vsakem pozivu na intervencijo zapustijo delovno mesto. V povprečju se to zgodi enkrat do dvakrat v letu.

Večkrat se na teren podajo v Talumu. Tamkajšnji gasilci delovno mesto zaradi odhoda na intervencijo zapustijo približno 15-krat v letu. V to statistiko niso zajete večje naravne nesreče (žled, poplave, neurja), je zapisal Iztok Trafela, direktor Talumove odvisne družbe Vargas-al. »V skupini Talum delujeta gasilska enota z devetimi poklicnimi gasilci in PGD Talum Kidričevo, ki šteje 39 operativnih gasilcev.

Število prostovoljnih gasilcev iz drugih društev, ki jih zaposlujemo v skupini Talum, pa nam ni znano. Naši poklicni gasilci se odzivajo na zunanje intervencije, vedno pa v tovarni ostane del ekipe in opreme, ki je v pripravljenosti za nujne intervencije znotraj Taluma. Tudi prostovoljni gasilci lahko zaradi odhoda na intervencijo zapustijo delovno mesto, če delovni proces to dopušča,« je razkril Trafela in dodal, da podpirajo delovanje prostovoljnih gasilcev na preventivnem področju.

Pri podjetju BSH Hišni aparati je zaželeno, da so novi sodelavci v prostem času operativni člani PGD, saj z njihovo pomočjo zagotavljajo dodatno požarno varnost v podjetju.

»Zato imajo tudi prednost pri zaposlitvi v podjetju,« so zapisali v odgovoru. Pri BSH Hišnih aparatih v Nazarjah je zaposlenih približno 50 prostovoljnih gasilcev, so tudi člani interne enote gasilcev. Redno jih praktično usposabljajo za ukrepanje v nesrečah v podjetju.

Vsaj štirikrat na leto izvedejo gasilske vaje, sodelujejo tudi pri vajah evakuacije v podjetju. Vsaj enkrat na leto pa povabijo k sodelovanju vse bližnje prostovoljne gasilske enote, da bi jim lažje pomagali, če bi bila sila. Delovno mesto lahko zaradi intervencije zapustijo kadar koli. Zunaj podjetja posredujejo približno petkrat na leto.