Varno, dobro plačano, stresno

Sebastijan Pungračič, ki je pred službo v Vzajemni zavarovalnici opravljal delo srednješolskega profesorja fizike in matematike ter bil analitik in programer v manjšem programerskem podjetju, je aktuar sedem let. Formalno obstaja študij finančne matematike ali kvalitativnih financ in aktuarstva, vendar Pungračič pravi, da je dobro znanje matematike in statistike pomembnejše od formalne izobrazbe. Največ aktuarjev ima diplomo iz matematike ali fizike, nekateri pa iz strojništva, elektrotehnike, računalništva ipd.

V Sloveniji je približno sto aktuarjev z licenco in še nekaj deset, ki delajo v aktuarskih službah. Zaposlujejo jih predvsem zavarovalnice, njihovo znanje in kompetence pa so pomembni tudi za banke in družbe, ki trgujejo z vrednostnimi papirji (podjetja, ki upravljajo naložbe, razne borze vrednostnih papirjev, tudi blagovne borze). Ker je to multidisciplinaren poklic, je veliko možnosti za zaposlitev.

Aktuarji pri računanju verjetnosti, upravljanju in svetovanju v povezavi s tveganji uporabljajo znanja iz teorije verjetnosti, statistike in teorije investicij, poznati morajo ekonomske in tržne zakonitosti. »Lahko bi rekli, da so izračuni in projekcije, ki so rezultat aktuarjevega dela, hrbtenica zavarovalništva in bančništva,« je pojasnil Pungračič, ki v Vzajemni vodi službo za aktuarstvo in pozavarovanje.

Andrej Šalamun, ki je aktuar 13 let, zadnjih deset v Zavarovalnici Tilia, je kot dobre lastnosti aktuarske službe posebej omenil varnost zaposlitve, solidno plačo in predvsem veliko matematičnih izzivov pri delu. Med slabimi pa je navedel veliko dela in obremenitev. »Večina aktuarjev, ki jih poznam, je precej obremenjenih z delovnimi nalogami,« je pojasnil Šalamun.

In kaj na to pravi Pungračič? »Dobra stran je, da je delo zanimivo, pogosto razvojno usmerjeno. Slabi strani sta stres na delovnem mestu in vsakdanje delo s številkami. Slabo stran opiše stavek: Od vseh laži je statistika največja laž. S tem hočem reči, da aktuarji glede na statistične in druge podatke in kazalnike sicer izračunavamo neke vrednosti in napovedujemo verjetnosti za dogodke, vendar so to še vedno le napovedi, ki temeljijo na nekih predpostavkah. Realnost je lahko precej drugačna, zato rezultatov ne smemo jemati z gotovostjo, ampak moramo vedno pogledati interpretacijo. Prav zato dober aktuar rezultate interpretira, dela simulacije in tako upravlja tveganja.«