Tiskane izdaje
V Primorskem tehnološkem parku so pred desetletjem prvič organizirali natečaj Popri. Do danes je v njem sodelovalo 1768 udeležencev, njegov cilj pa je mlade spodbuditi, da svoje ideje na podjeten način razvijejo v nove izdelke in storitve ter zanje izdelajo učinkovite podjetniške zgodbe. Nadgradnja projekta je Podjetniški eksperiment, interesna dejavnost za osnovnošolce od 7. do 9. razreda, sodelujejo pa tudi s srednjimi in višjimi šolami ter univerzo.
Kot pojasnjuje Maja Rajer Obid iz Primorskega tehnološkega parka, je namen tekmovanja Popri dvigniti kompetence mladih na področju inovativnosti in ustvarjalnosti ter povečati njihovo zaposljivost. Dolgoročni cilj pa je spodbujati nove generacije ambicioznih podjetnikov z razvitimi podjetnimi lastnostmi, vrednotami podjetništva, inovativnosti in kreativnosti ter znanjem o sodobnih pristopih h gradnji podjetja, ki bodo sposobni ustanoviti in razvijati podjetja s potencialom hitre globalne rasti ter zaposlovati.
Ambiciozno poslanstvo uresničujejo s partnerji, s katerimi izvajajo podjetniške krožke za osnovnošolce od 7. do 9. razreda (t. i. Podjetniški eksperiment) ter predavanja v okviru rednega izobraževanja na srednjih in višjih šolah ter novogoriški univerzi.
»Dvakrat na leto organiziramo tudi start-up vikend, kjer ekipe potencialnih podjetnikov v enem samem vikendu razvijejo idejo v učinkovit poslovni model. Udeležence vključujemo tudi v druge delavnice in podjetniška srečanja Primorskega tehnološkega parka,« pravi. Dodaja, da so z rezultati izjemno zadovoljni. »Navdušeni smo nad idejami mladih, njihovimi inovativnimi izdelki ter podjetniškimi zgodbami.«
Naučijo se iskanja podjetniških idej in preverjanja na trgu
Podjetniški eksperiment so v lanskem šolskem letu organizirali prvič, saj so ugotovili, da med mladimi obstaja interes za razvijanje podjetnih veščin in pridobivanje podjetniških znanj. »Udeleženci se naučijo, kako s podjetnim razmišljanjem in timskim delom najti rešitev za svoje probleme in kako to rešitev razviti v nove izdelke in storitve, kako izdelati prototipe teh izdelkov ter kako učinkovito in zanimivo predstaviti svoje podjetniške zamisli.
Tako se pri interesni dejavnosti izkaže otrokova kreativnost, učenci spoznajo značilnosti skupinskega dela, načine iskanja podjetniških idej in njihovega preverjanja na trgu. Pri tem se seznanijo z bistvenimi sestavinami poslovnega modela, z mentorji pa oblikujejo celoten poslovni model, ki ga lahko prijavijo na podjetniško tekmovanje Popri,« razlaga sogovornica.
Po njenih besedah Podjetniški eksperiment trenutno obiskuje okrog 90 učencev od 7. do 9. razreda osnovnih šol, prizadevajo pa si, da bi jih bilo še več. »Predvsem bi radi, da bi šole prepoznale dodano vrednost programa, saj ta pomeni nadgradnjo izobraževalnega procesa.«
Poučna in opogumljajoča izkušnja tudi za mentorje
Zanimanja za sodelovanje je veliko tudi med podjetniki in nosilci zagonskih podjetij v regiji. Aljoša Pavšič, direktor in lastnik podjetja Neptun Digital, ki se ukvarja z razvojem in trženjem mobilnih aplikacij ter iger za mobilne platforme, je v Podjetniškem eksperimentu kot gost lani sodeloval prvič. »Iniciativo podjetniki pozdravljamo, saj je dobra promocija podjetništva v regiji, v ožjem smislu pa spodbuja mlade k ustvarjalnemu razmišljanju tako na tehniškem kot poslovnem področju. Vedno je lepo videti mladostnike, ki prosti čas namenjajo za aktivnosti, bolj ali manj 'namenjene' odraslim,« meni.
Irena Marc in Jernej Rutar, ki kot mentorja vodita delavnice Podjetniškega eksperimenta in tudi sodelujeta na tekmovanju Popri, sta nad mladimi navdušena. »Lani sem imel delavnice na OŠ Kobarid, letos pa na OŠ Kanal in Deskle. Lani so otroci razvijali ovitek za pametne telefone z dodatno baterijo, ki polni telefon 'brezžično', letos pa je kar nekaj zanimivih idej, zato sem prepričan, da se bosta vsaj dve skupini uvrstili v finale. Od otrok, ki sem jim mentor, sem se naučil marsikaj. Predvsem to, da imajo tristokrat več domišljije kot odrasli, zato so tudi ideje in njihova izvedba lahko zelo dobre in zabavne,« pravi Rutar.
Irena Marc, tudi sama podjetnica, pravi: »Z vsakega srečanja pridem domov polna upanja in optimizma: dokler imamo take mlade, se nam ni treba bati za boljši jutri! Z učenci smo raziskovali, spraševali ljudi o njihovih idejah, delali prototipe, se učili pravilno in zanimivo predstaviti njihove projekte, predvsem pa smo se veliko presmejali in se hkrati naučili pomembnih veščin za življenje. To je najbolj nagrajujoča služba na svetu.«
Kot meni Simon Kragelj, ravnatelj OŠ Frana Erjavca v Novi Gorici, mora mlade oblikovati ne le golo šolsko delo, ampak tudi povezave šole z drugimi ustanovami, njihovo sodelovanje v različnih projektih pod mentorstvom izkušenih strokovnjakov. »Taka, predvsem lokalna zavezništva in projektne povezave lahko pomenijo večjo moč regije navzven in zagotavljajo njen jutrišnji gospodarski obstoj in uspešen razvoj.«
