Tiskane izdaje
Povprečne mesečne bruto plače žensk so bile v skoraj vseh dejavnostih nižje kot pri moških. Izjeme so v nekaterih na prvi pogled neženskih dejavnostih, kot so preskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja, gradbeništvo in promet, skladiščenje, saj so bile v teh plače višje za deset do 13 odstotkov. Četudi v teh dejavnostih prevladujejo moški, očitno ženske v njih opravljajo bolje plačana dela, kot razlaga Surs: »Najvišja razlika v povprečni mesečni bruto plači med moškimi in ženskami je bila v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo ter v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (moški so v prvi prejeli 23,6 odstotka več, ženske 5,6 odstotka manj od povprečja v tej dejavnosti, v drugi moški 17,5 odstotka več, ženske 10,2 odstotka manj od povprečja v tej dejavnosti)."
Slovenija sicer velja za državo z eno najmanjših plačnih vrzeli med moškimi in ženskimi plačami, saj je ta le okrog 3,5-odstotna. Razlike med ženskimi in moškimi plačami so v EU višje, v povprečju je ta vrzel več kakor 16-odstotna, torej moški v povprečju zaslužijo toliko več.
Infografika: Delo
Maruša Gortnar, vodja sektorja za enake možnosti na ministrstvu za delo, odgovarja: »Kljub pravno zagotovljeni pravici do enakega plačila žensk in moških obstaja v Sloveniji, tako kot v drugih državah, med njimi plačna vrzel. Relativna razlika v povprečnem bruto urnem plačilu žensk in moških je leta 2015 po podatkih Eurostata znašala 8,1 odstotka. V primerjavi z drugimi državami je to ena najmanjših plačnih vrzeli. Po podatkih za leto 2015 je bila povprečna plačna vrzel v EU 16,4-odstotna. Če primerjamo bruto urno plačo moških in žensk, vidimo, da je vrzel v plačilu manjša. Podrobnejši podatki po poklicnih skupinah (raziskovanje o strukturi plače, oktober 2014) kažejo, da so imeli moški v povprečju bruto urno plačo 8,65 evra, ženske 8,35 evra, plačna vrzel je tako znašala 3,46 odstotka. Ob primerjavi povprečne bruto urne plače žensk in moških po poklicnih skupinah vidimo, da je ta višja za moške v vseh poklicnih skupinah, razen pri uradnikih/uradnicah.« (Glej preglednico.)
Ženske nosijo večje breme neplačanega dela
Kje iskati glavne vzroke za te plačne razlike? Vzrokov je veliko, odgovarjajo na ministrstvu za delo. Maruša Gortnar: »Ženske in moški pogosto opravljajo različna dela ter so zaposleni v različnih sektorjih, na delovnem mestu so deležni različne obravnave, na primer v zvezi s poklicnim napredovanjem in usposabljanjem. Običaji in tradicionalno pojmovanje spolov vplivajo na odločitve o izbiri poklicev in zaposlitev, ženske nosijo večje breme neplačanega dela in skrbi za otroke itn.« Ali obstajajo priporočila, gibanja, ureditve, ki si prizadevajo, da bi bile plače bolj izenačene? Z ministrstva so odgovorili, da Slovenija odpravi teh vrzeli, kljub temu da niso visoke, posveča posebno pozornost. Maruša Gortnar: »Z različnimi pristopi in ukrepi si prizadevamo odpraviti segregacijo in stereotipe na trgu dela, spodbujati usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter kulturo enakosti na delovnem mestu. Na ravni EU vsako leto zaznamujemo dan enakega plačila - običajno je to okrog 5. novembra. Pomeni pa, da od tega dne do konca leta ženske v EU glede na nižje plačilo delamo pravzaprav brezplačno.«
Kot še pojasnjujejo na ministrstvu, v državah članicah EU, kjer je ta plačna vrzel velika, razvijajo tudi posebne aplikacije, s katerimi merijo plačne razlike. Gortnarjeva: »Večja podjetja morajo poročati o vrzeli, imajo ozaveščevalne kampanje, na primer, kako odločitve v različnih življenjskih obdobjih (delo s krajšim delovnim časom, dopusti za nego bolnih otrok, prekinitev zaposlitve zaradi starševstva itd.) vplivajo na pokojnino.«
