Tiskane izdaje
Danes se končuje še eden izmed programov spodbujanja podjetništva oziroma podjetnega mišljenja med mladimi. Na stojnicah Gospodarskega razstavišča se bo predstavilo več kot 300 dijakov, ki so ustanovili 50 dijaških podjetij v okviru projekta Moje podjetje. S predstavitvami poslovnih idej se bodo potegovali za naziv Podjetje leta 2017 in s tem za udeležbo na evropskem sejmu dijaških podjetij, ki bo v Bruslju. Po licenčnem programu ga v Sloveniji izvaja Zavod za spodbujanje podjetnosti mladih.
Premalo o spodbujanju ustvarjalnosti
Nedavno sta se z razglasitvijo zmagovalcev uspešno končala 21. državno srednješolsko tekmovanje Mladi podjetnik v organizaciji zasebne poslovne šole Gea College, na katerem je priložnost za predstavitev dobilo 72 dijakov, in 13. tekmovanje Popri Primorskega tehnološkega parka. Na njem od leta 2014 lahko sodelujejo osnovnošolci zadnje triade, srednješolci in študenti ter ostali mladi do 29. leta iz vse Slovenije. Letos se jih je prijavilo več kot 400 s 130 poslovnimi idejami iz 65 izobraževalnih institucij. Izkušnji lanskih udeležencev tu in tu.
S takšnimi in podobnimi manjšimi programi mladi v šolah postopoma dobivajo več priložnosti za razvijanje podjetniškega duha in mišljenja. Kot kaže zadnja mednarodna raziskava Global Entrepreneurship Monitor (GEM), mladi v šolah v Sloveniji dobijo precej manj znanj, kot bi si želeli. Poučevanje v osnovnih in srednjih šolah ne zagotavlja primernega opozarjanja na podjetništvo in ustanavljanja novih podjetij, niti primernega poznavanja načel tržnega gospodarstva, prav tako ne spodbuja dovolj ustvarjalnosti, neodvisnosti in osebne iniciative, med drugim razberemo iz GEM. Pri tem najbolj zaostajamo za povprečjem držav EU.
Podjetnost med ključnimi kompetencami 21. stoletja
Da je pridobivanje praktičnih podjetniških izkušenj v času šolanja pri nas težava, se strinjajo vsi sogovorniki, predstavniki omenjenih organizacij. Maja Rajer Obid, vodja tekmovanja Popri: »Velika težava mladih je, da med izobraževanjem ne dobijo dovolj konkretnih in praktičnih izkušenj, ne razvijajo (dovolj) podjetnosti in ustvarjalnosti, predvsem pa ni (dovolj) konkretnih projektov, v katerih bi sodelovali šola, gospodarstvo in negospodarstvo.«
Opozorila je na študijo OECD, po kateri slovenski učenci dosegajo zelo slabe rezultate pri merjenju kompetenc ustvarjalnega reševanja problemov. In tudi, da imajo osebe s slabo razvitimi splošnimi kompetencami na začetku šolanja tudi pozneje težave pri usvajanju splošnih in poklicnih kompetenc ter kompetenc 21. stoletja – med ključnih osem je EU uvrstila tudi podjetnost.
Do cilja z izobraževanjem in dodatnimi aktivnostmi
»Pri projektu Popri si prizadevamo, da bi v okolju zagotovili poleg klasičnega izobraževanja tudi vnos dodatnih aktivnosti, ki mladim omogočajo razvoj podjetnih veščin. Predvsem pogrešamo stik izobraževalnega okolja z gospodarstvom, ki bi mlade pripravil na vstop na trg dela. Podjetnost bi bilo treba vnesti v pedagoški proces, spodbujati pa jo je treba ne le v srednji, temveč že pri koncu osnovne šole, ko mladi sprejmejo prve odločitve pri svoji poklicni orientaciji,« poudarjajo v Primorskem tehnološkem parku.
Pri spodbujanju podjetnosti so potrebne korenite spremembe, ki pa se ne bodo zgodile čez noč, je prepričana Rajer Obidova. Dvigniti je treba podjetne kompetence mladih ter izboljšati njihovo inovativnost, ustvarjalnost, komunikativnost in samoiniciativnost. »To so sposobnosti, ki so posameznikom v pomoč tako pri njihovem vsakdanjem življenju in v družbi kot tudi na delovnem mestu pri razumevanju ozadja njihovega dela in izkoriščanju priložnosti,« pravi sogovornica.
Od ustanovitve do zaprtja
Anton Kokalj, koordinator programov Moje podjetje v Sloveniji, to potrjuje. Kot pravi, podjetja, ki sodelujejo v projektu Moje podjetje, poudarjajo pomen poznavanja procesa ustvarjanja dodane vrednosti. Dijaki, ki imajo tovrstno podjetniško izkušnjo, tudi kot zaposleni v podjetju delujejo bolje, saj se zavedajo soodvisnosti vseh segmentov v neki gospodarski družbi.
Kot po Kokaljevih besedah poročajo mentorji, dijaki, ki zdržijo naporno preizkušnjo, sodelovanje v projektu ocenijo za zelo pozitivno in »nadstandardni del monotonega izobraževanja. Dijaki, ki so v preteklosti sodelovali v projektu, so ustanovili alumne in poskušajo nadaljevati podjetniško udejstvovanje oziroma pomagati mlajšim kolegom, ki se vključijo v program«.
Če hočemo spremembe v družbi, mora vsak državljan razmišljati, kako lahko s svojimi talenti in sredstvi samostojno živi in ustvarja nekaj presežka tudi za ostale, ki tega ne zmorejo. Brez samoiniciativnosti, dela in nekaj tveganja novih pobud ni in družba ne more konkurirati ostalemu svetu, ocenjuje Kokalj in pojasnjuje, da imajo mladi, ki se vključijo v program Moje podjetje priložnost, da v letu dni preizkusijo, kaj pomeni imeti podjetje.
»S tem dobijo izkušnjo učenja z delom, kar pomeni, da na lastni koži v enem letu prehodijo pot od poslovne ideje do izvedbe, zbiranja zagonskega kapitala, prodaje, poslovanja in na koncu sejma zaprtja podjetja. Poslujejo z realnim denarjem.«
Šole se prebujajo
Na Fakulteti za podjetništvo Gea College v zadnjih letih opažajo, da »postaja okolje srednjih šol, za katerega smo v preteklosti velikokrat slišali, da ne spodbuja kreativnega razmišljanja pri mladih in usvajanja uporabnih znanj, vedno bolj naklonjeno spodbujanju podjetniškega potenciala pri mladih«.
To kaže tudi udeležba na državnem tekmovanju Mladi podjetnik – vsako leto dijaki prijavijo več projektov in prihajajo s čedalje več srednjih šol. Po besedah Marine Letonja, prodekanje in predavateljice na Gea Collegeu, nekatere srednje šole tudi nasploh dajejo velik poudarek predajanju znanj o podjetništvu, mlade želijo navdušiti, da bi o njem razmišljali tudi kot o eni od možnih izbir poklicne poti.
Takšna je na primer Srednja ekonomska šola Ljubljana. Eden od mentorjev ekip, ki so se udeležile tekmovanja Gea Collegea, Ivan Trstenjak: »Mlade želimo navdušiti, da bi razmišljali čim bolj podjetniško. S tem laže vstopijo v realno življenje, saj morajo službo iskati sami. Tako vsako leto organiziramo poseben podjetniški teden, v okviru katerega naši srednješolci razvijajo poslovne ideje. Temu sledi izbor najboljših ekip.«
Namen projekta Mladi podjetnik je po besedah Marine Letonja usposobiti še več prodornih mladih za prepoznavanje in uresničevanje tržnih priložnosti in jim dati čim boljšo popotnico za realizacijo njihovih idej. »Pri spodbujanju podjetništva pri mladih je zato bistveno, da jim ne predajamo samo teoretičnega znanja o tem, kako je treba voditi lastno podjetje, ampak da pri njih spodbujamo kreativnost, samoiniciativnost, jih učimo praktičnih znanj – kako oblikovati lastne ideje, jih ovrednotiti in uresničiti na trgu,« je poudarila Letonjeva.
Izhod iz brezposelnosti?
Kaj o podjetništvu med mladimi izhaja iz najnovejše raziskave GEM? Kot pojasnjuje Karin Širec, izredna profesorica na mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti, ki je sodelovala v projektu, je v Sloveniji prav med mladimi največ podjetniškega vrvenja. V starostni skupini 25 do 34 let se največji delež generacije aktivno pripravlja na ustanovitev podjetja ali posluje do tri mesece (nastajajoči podjetniki) oziroma ima podjetje odprto največ 3,5 leta (novi podjetniki).
»V primerjavi z lansko raziskavo je največji premik v najmlajši starostni skupini (18–24 let). Delež nastajajočih in novih podjetij se je izjemno povečal,« je ugotovitve komentirala Širčeva in opozorila: Porast ni nujno spodbuden. Nizke stopnje podjetniške aktivnosti te starostne skupine so praviloma interpretirane kot posledica vključenosti mladih v terciarni izobraževalni sistem.
Višja stopnja njihovega podjetniškega angažiranja je zato lahko posledica še vedno relativno visoke brezposelnosti mladih v Sloveniji. Samozaposlitev kot razlog za odjavo iz evidence brezposelnosti je za to starostno skupino, ki nima še nikakršnih izkušenj na trgu dela, zelo tvegana odločitev. Gre namreč večinoma za mlade s končano poklicno ali srednješolsko izobrazbo, ki so praviloma slabo usposobljeni za samostojno podjetništvo.
Podjetje mora tudi preživeti
Lani je delež novih in nastajajočih podjetnikov z več kot srednješolsko izobrazbo (s 65 na 48 odstotkov) znatno padel. Ob dejstvu, da je smrtnost podjetij, ki jih ustanovijo mlajši (ki so manj izobraženi), večja, »je nujno, da mlade, ki so se na pot podjetništva podali brez ustreznih izkušenj, še zlasti pa brez podjetniške izobrazbe, podpremo z različnimi programi vseživljenjskega učenja in mentorske pomoči«, opozarja sogovornica.
Porast nastajajočih, novih in ustaljenih podjetnikov, mlajših od 34 let, v zadnjih petih letih (graf levo spodaj) je po njeni oceni odraz primerno razvitega podjetniškega ekosistema start-up pri nas, izzivi pa nastajajo v kasnejših razvojnih fazah poslovanja podjetij. Veliko ekip ne najde pravih odgovorov in zato opustijo razvoj ideje. »To nakazuje potrebo po učinkoviti podpori vladnih politik in programov za tako imenovano podjetniško aktivnost scale-up, saj ne zadostuje le povečevanje deleža zgodnjih oblik podjetniške aktivnosti, pač pa ohranjanje podjetij,« ocenjuje sogovornica.
Tudi na fakultetah pogrešajo podjetniške vsebine
Širčeva ugotavlja, da tudi v visokošolskem sistemu – zunaj poslovnih šol – še ni splošnega zavedanja o nujnosti podjetniških vsebin. »Študente vseh visokošolskih zavodov bi bilo treba spodbujati k razvoju podjetniških spretnosti, in sicer kot del obveznosti v študijskih programih. Tako bi vsak študent v okviru študija lahko razvil podjetniško miselnost, pridobil izkušnje in podjetniške veščine. Izobraževalni sistem mora posamezniku privzgojiti zasnove za odločanje o tem, s čim se želi poklicno ukvarjati. Ne gre torej za to, da bi mislili, da bodo vsi študenti postali podjetniki, zagotovo pa bi morali vsi študenti pridobiti temeljne veščine ustvarjalnega in podjetnega razmišljanja,« še pravi raziskovalka.
