Ana Žemva Novak, svetovalka na področju poklicnega izobraževanja in vajeništva pri gospodarski zbornici, odgovarja na štiri vprašanja o vajeništvu.
Katere so konkurenčne prednosti vajencev v primerjavi z drugimi na trgu dela?
Vajenci se usposabljajo v podjetjih več kot polovico izobraževalnega programa, to je približno 56 tednov v treh letih. V šolski obliki izobraževanja za isti poklic praktično usposabljanje v podjetjih traja največ 24 tednov. Vajenci tako »rastejo« skupaj s podjetjem. Vključijo se v kolektiv, spoznajo organizacijsko kulturo, učijo se delovnih navad, se delovno socializirajo, naučijo se odgovornosti in sodelovanja z drugimi sodelavci. Poleg tega se v šoli raje učijo, saj teorijo, ki se jim včasih zdi nepotrebna, osmislijo s praktičnim delom.
Imajo tudi možnost dela z moderno tehnologijo, ki je zdaj v podjetjih že zelo prisotna. Ko vajenci končajo izobraževanje, so neposredno zaposljivi v podjetjih in jih ni treba dodatno usposabljati.
Kje mladi lahko dobijo informacije o vajeništvu?
GZS promovira vajeništvo na poklicnih tržnicah in sestankih s starši. Sodelovali bomo na Informativi in na informativnih dnevih na tistih šolah, ki bodo izvajale vajeništvo v prihodnjem šolskem letu. Pripravljamo tudi obvestila po radiu, televiziji in v drugih medijih takoj, ko bo znano, katere šole bodo izvajale izobraževalne programe v vajeniški obliki. Tako da se lahko čim bolj približamo mladini in staršem na lokalni ravni.
Ana Žemva Novak. Foto: osebni arhiv
Vse o vajeništvu si lahko preberejo tudi na spletni strani GZS.
Morajo vajenci po opravljenem programu ostati v istem podjetju?
Te zaveze zakonodaja ne predpisuje. Vajenec lahko po koncu izobraževanja sam izbira delodajalca.
Kaj pa strah, da ti mladi po končanem šolanju odidejo v tujino?
Ker so vajenci neposredno vpeti v kolektiv in veliko časa preživijo v podjetju, čutijo tudi večjo pripadnost. Delodajalci jih imajo možnost motivirati, da ostanejo pri njih zaposleni tudi po končanem šolanju, saj jih dobro poznajo. Njihovi mentorji in tudi drugi z njimi navežejo tesne stike. Zato menimo, da bodo vajenci redkeje razmišljali o odhodu v tujino kljub temu, da bo plačilo za delo nižje, a jim zagotavlja socialno mrežo in druge ugodnosti, ki jih še vedno ponuja naša družba.